predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije
Tožnik je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 37/2, 37/2-1.
predlog za dopustitev revizije - dohodki iz delovnega razmerja - poslovodna funkcija - edini družbenik - samostojni podjetnik
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da se vsi dohodki samozaposlene osebe samostojnega podjetnika, pridobljeni z delom za družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in direktor je ravno samozaposlena oseba, obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja, in sicer v tistem delu, ki se nanašajo na vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2, v delu, ki se nanašajo na dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo pa na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 v zvezi s četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2?“
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00071320
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 478.
predlog za dopustitev revizije - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zamakanje - nakup poslovnega deleža - trditveno breme - presoja sklepčnosti tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoja sodišča druge stopnje, da tožnica v okviru zahtevka za znižanje kupnine ni zadostila trditvenemu bremenu s tem, ko je zahtevek za znižanje kupnine utemeljevala s trditvami o zamakanju v nepremičnino, ki je opredmeteno osnovno sredstvo predmeta nakupa, ter zatrjevala višino znižanja v ocenjeni višini sanacijskih del, saj da naj bi tožnica pravzaprav morala podati trditve v smeri „zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi toženčevih kršitev manj vreden“, zaradi česar je drugostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v tem delu kot nesklepčen zavrnilo, pravilna?
Čim pritožnikovo pisanje (po njegovi volji) ni bilo tožba in zato ne pravno upoštevna vloga, si pritožnik s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče to vlogo zavrglo, ne more izboljšati pravnega položaja, to je doseči vsebinsko obravnavo pisanja v upravnem sporu. Sodišče bi ga lahko le obvestilo (brez sklepa), da se je z njim seznanilo.
Pritožnik torej pravnega interesa ne izkazuje, saj si z vloženo pritožbo v okoliščinah obravnavane zadeve ne more izboljšati pravnega položaja.
predlog za dopustitev revizije - regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba - intervencijski učinek - obvestilo o pravdi - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se intervencijski efekt nanaša samo na tožbeni zahtevek iz prvotne tožbe, ali pa se lahko nanaša tudi na zahtevke za plačilo drugih zneskov, ki jih tožeča stranka ni izplačala na podlagi sodbe iz katere izhaja intervencijski efekt in jih je izplačala na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer sklenjenih poravnav.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost
Ker v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Vrhovno sodišče je zato v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - napake v postopku - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Dvom v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika se odpravi s konkretnim predlogom za izločitev takega sodnika, odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb pa so namenjena redna in izredna pravna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071692
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Strokovnjaku, kot je banka, mora biti znano, da so gospodarske krize običajen del ekonomskega cikla in da povzročijo močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju; od banke ni mogoče zahtevati, da bi morala ta bodoča gibanja napovedati za celotno dolgo obdobje vračanja kredita, bi pa morala kreditojemalce opozoriti, da jih ni mogoče napovedati in jim predstaviti »črni scenarij.« Ali, kot pravi Ustavno sodišče, mora kreditodajalec pojasniti kreditojemalcu vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute in povečanja tujih obrestnih mer na obroke za odplačilo kredita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00071319
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKZ člen 20. ZG člen 47. ZZZDR člen 191. DZ člen 248.
predlog za dopustitev revizije - prodaja kmetijskih zemljišč - prodaja gozda - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali mora center za socialno delo v skladu z 248. členom Družinskega zakonika dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih?
2. Ali odobritev predložene prodajne pogodbe med toženo stranko in konkretno določenima kupcema z odločbo št. 1221-41/2019/DOMZA/2, ki jo je izdal Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Domžale dne 20. 3. 2019, predstavlja odobritev v smislu določb 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oz. dovoljenje v smislu 248. člena Družinskega zakonika za namen prodaje istih zemljišč pod istimi pogoji kateremukoli kupcu v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih?
ZUP člen 113, 113/2, 242, 242/1. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2.
predlog za dopustitev revizije - tožena stranka - delna odprava odločbe tožene stranke - stroški upravnega postopka - uspeh s pritožbo - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se glede priznanja stroškov postopka šteje, da je stranka uspela v postopku v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP v primeru, ko organ sicer izda nadomestni sklep, vendar pa se višina terjanega dolga v slednjem ne razlikuje od višine dolga, kot izhaja iz nadomeščenega sklepa?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071318
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 86, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ko je kljub ugotovitvi, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da tožena stranka ni ravnala nepošteno in da zato izpodbijana kreditna pogodba ni nična?
2. Ali je pravilna odločitev sodišča, da sporni pogodbeni pogoj ni povzročil znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju pristojnega sodišča, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena pravna sredstva. Tožnikove navedbe, da naj bi mu pristojno sodišče želelo škodovati, pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravnost ravnanja sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pravilno, da bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi zadevi, saj bi s tem lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - krajevna pristojnost
Za sojenje v sporu, ki nastane med stečajnim postopkom, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Postopek osebnega stečaja se je začel s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Mariboru, St .../2021 in sicer dne 23. 12. 2021. Tožba v tej zadevi je bila vložena 3. 2. 2023. Iz tega sledi, da gre za spor, začet med stečajnim postopkom. Ker stečajni postopek vodi Okrožno sodišče v Mariboru, je to sodišče po prej navedenem pravilu pristojno tudi za odločanje o tožbi, vloženi v tej zadevi.
ZZVZZ člen 61, 62b. ZKC člen 8, 9. 9-1, 14. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o določitvi najvišje cene premije zdravstvenega zavarovanja (2023) člen 2, 3.
zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna premija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - ne ureja posamičnih razmerij - zavrnitev pritožbe
Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Uredba) ni akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1), zato je ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
Uredba ureja nedoločeno število primerov in ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki tovrstno zavarovanje nudijo in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti izpodbijane Uredbe).
Poleg tega niti ne gre za urejanje posamičnega razmerja med pritožnico in državo, temveč za urejanje razmerij med zavarovalnicami in njihovimi zavarovanci, ki ga Vlada zagotavlja z ukrepom kontrole cen. Izpodbijana Uredba torej ne ureja posamičnega razmerja, marveč določa ukrep Vlade, sprejet na podlagi Zakona o kontroli cen.