dopustitev revizije - predrevizijski postopek - revizijski postopek - dolžnost zmanjševanja škode - kršitve pravil javnega naročanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko tožbo za plačilo odškodnine zaradi kršitev v postopku oddaje javnega naročila vloži ponudnik, ki predhodno ni izkoristil postopkov pravnega varstva v predrevizijskem in revizijskem postopku po ZPVPJN?
- Ali dolžnost oškodovanca zmanjševati škodo zaradi kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila obsega tudi vložitev zahtevka za revizijo po ZPVPJN?
predložitev izpodbijanega akta - izpodbijanje pogodbe - zavrnitev pritožbe - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Več od jasnega poziva, kako naj stranka odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, v katerem stranko tudi opozori na posledice, če temu pozivu ne bo sledila, sodišču prve stopnje ne nalagata ne ZPP ne ZUS-1. Zato pritožbe ne morejo utemeljiti pritožničine navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati njeno starost, psihofizično stanje in to, da je laik.
Pritožba ni sredstvo za odpravo procesnih pomanjkljivosti vloge oziroma tožbe v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - strokovni sodelavec - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da predloga ni podal dolžnik kot nasprotna stranka, temveč pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi, tako da ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Nadalje je upnikov sin kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Prav tako ni videti, da bi bil z zadevo doslej že v stiku, pri čemer sodno osebje izvršilnega oddelka pristojnega sodišča šteje kar 67 zaposlenih. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka je navedla, da je na podlagi cesije od družbe A. d. o. o. pridobila terjatve, ki jih uveljavlja v tej pravdi. Od sodišča je primarno zahtevala, naj razsodi, da je toženec na podlagi sklenjene predpogodbe z družbo A. d. o. o. dolžan s tožečo stranko skleniti prodajno pogodbo za dve nepremičnini, podrejeno pa, da je toženec dolžan tožeči stranki vrniti 30.000 EUR, kolikor mu je družba A. d. o. o. že izročila na račun kupnine.
Sodišče prve stopnje je s sodbo primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku. S posebnim sklepom pa je odločilo o stroških postopka.
Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca zavrnilo in je sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Predlagatelj zahtevam iz 4. odstavka 367.b člena ZPP ni zadostil, zato je revizijsko sodišče njegov predlog zavrglo na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP.
pogojni odpust - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - zavrnitev pritožbe
Glede na to, da lahko stranka po prvem odstavku 224. člena ZUP svoje pravice začne izvrševati šele, ko je odločba dokončna, je mogoče izrek sklepa o zadržanju izvršitve odločbe, s katero je bilo odločeno o pogojnem odpustu, zoper katerega ni dopustna pritožba, razlagati le na način, da je bila izvršitev zadržana, vse dokler odločba, ki vsebuje ponovno odločitev toženke glede pritožnikove prošnje za pogojni odpust, ne bo vročena pritožniku.
Ker pozitivna odločba o pritožnikovi prošnji za pogojni odpust ni postala izvršljiva, niti ni bila zanj kasneje izdana druga pozitivna odločba, pritožnik tam še zmeraj prestaja kazen zapora. Izpodbijano dejanje zato predstavlja zgolj izvrševanje pravnomočne kazenske sodbe, s katero je bila pritožniku izrečena kazen zapora, ne pa delovanja ali ravnanja, ki bi brez procesne forme neposredno učinkovalo z ustvarjanjem pravnih posledic zoper pritožnika. Spornega dejanja toženke zato ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1, saj je v takem primeru predmet sodne presoje lahko le posamični pravni akt, na katerem tako dejanje temelji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke s posameznimi sodnicami Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 122. ZZZDR člen 92. ZNP-1 člen 45, 45/2. URS člen 14, 22, 35, 155.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - začetek teka subjektivnega roka - dolžna skrbnost - uveljavitev novega zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - procesna sposobnost - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - metoda praktične konkordance - pravica do zasebnosti - pravica do poznavanja lastnega izvora - zavrnitev predloga
ZPP člen 380, 380/1. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 4a, 10, 10/1.
dediščinska tožba - krog zakonitih dedičev - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - alkoholizem - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Upoštevajoč vse povezovalne dejavnike (skupno bivanje, tožničino pranje perila zapustniku in delo na vrtu, skupni obiski gostiln in skupna praznovanja, nenazadnje tožničina skrb, da je vinjen zapustnik varno prišel iz gostilne domov) zgolj zaradi zapustnikovega alkoholizma in splošne brezciljnosti ni mogoče presoditi, da ni obstajala zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom.
skupno premoženje - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - ponovno sojenje - prepoved reformatio in peius
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče v ponovljenem postopku določi tožnici višji delež na skupnem premoženju kot polovičen, če se tožnica zoper zavrnilni del sodbe v prvotnem postopku (tj. glede višjega deleža na skupnem premoženju kot polovičnem, kar je sicer vtoževala) ni pritožila in je zahtevek v višjem deležu tožnice na skupnem premoženju (torej nad 1/2) tako postal pravnomočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00070290
ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - plačilo odškodnine - prometna nesreča dveh motornih vozil - desno pravilo - vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto - javna pot - občinska javna cesta - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 56. člena ZPrCP, ko je vključevanje voznice z občinske javne poti na občinsko javno cesto opredelilo kot vključevanje na prednostno cesto, ko občinska javna pot ni bila s prometnimi znaki označena kot neprednostna.
Predlog Okrožnega sodišča v Mariboru za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je utemeljen. Tožnik namreč zatrjuje, da mu je škodo povzročila prav sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, zato bi bilo neprimerno, če bi kateri od njenih kolegov s pravdnega oddelka moral opraviti presojo morebitne protipravnosti njenega ravnanja med vodenjem kazenskega postopka. Ne zadostuje namreč, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Vtis pristranskosti bi se ustvaril predvsem pri tožniku, že to pa je utemeljen razlog, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Ob upoštevanju stalnih prebivališč strank se v skladu z načelom ekonomičnosti postopka za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 604/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij člen 3, 3/2, 20, 20/5.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti - dokazna vrednost listine
Za ugotovitev ovire za predajo prosilca odgovorni državi članici ni potrebno, da bi obstoj sistemskih pomanjkljivosti ugotovil nek organ EU ali Sveta Evrope. Vsekakor pa sta pomembni kvaliteta in vsebinska teža dokazov, s katerimi se te pomanjkljivosti ugotavljajo. Ti sta (med drugim) odvisni tudi od tega, kdo te akte oblikuje. Gotovo je, da vsak dokaz (na primer sodba nižjega sodišča druga države članice) obstoja sistemskih pomanjkljivosti ne more utemeljiti.
začasna odredba - nevladna organizacija - status - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - zavrnitev pritožbe
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto, o katerem je bilo odločeno z dokončnim posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00069357
ZPP člen 13, 184, 243, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367b, 367b/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 39, 44, 77, 99. ZNP člen 131. OZ člen 131, 352, 365.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - ureditev meje v nepravdnem postopku - javno dobro - javna cesta - ovire za priposestvovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - predlog za postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepozna dopolnitev predloga
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnikova pooblaščenka sodbo in sklep sodišča druge stopnje prejela 10. 2. 2023. Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je tako začel teči 11. 2. 2023 in se je iztekel 13. 3. 2023. Dopolnitev predloga, ki jo je tožnikova pooblaščenka vložila neposredno pri Vrhovnem sodišču dne 14. 4. 2023, je vložena po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma sme pravna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katera spada tudi predlog za dopustitev revizije, opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit in v postopku o tem predloži dokazilo (četrti odstavek 86. člena v zvezi s 367.č členom ZPP).