ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - odsotnost pravne podlage - privolitev v prikrajšanje - obrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določil ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00068889
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 73, 73/1, 199, 202, 202/1, 206.
predlog za dopustitev revizije - poslovodstvo brez naročila - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - mandatna pogodba z odvetnikom - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00068912
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2. URS člen 22, 26. OZ člen 133, 133/3.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - imisije - hrup zaradi prometa - javnopravna odškodninska odgovornost države - spremenjena pravna podlaga - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba presenečenja - pravica do izjave - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na spremenjeno pravno podlago. Ni je več utemeljilo na podlagi 133. člena OZ, temveč na podlagi 26. člena Ustave RS. Ta zahteva predvsem odgovor na vprašanje ali je država ravnala protipravno in je pri tem treba imeti pred očmi tehtanje nasprotujočih interesov pravdnih strank. Tožnikoma pa ni omogočilo, da se izjavita o novi drugačni materialnopravni podlagi, katere do sedaj nista zatrjevali, niti je prej ni zatrjevala katera od drugih pravdnih strank, na možnost uporabe te pravdne podlage, pa kot izhaja iz podatkov spisa - ob neizkazanosti lastne nezadostne neskrbnosti, nista mogli in morali računati. Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča se je namreč spremenila šele potem, ko je postala odločitev v obravnavani zadevi že pravnomočna. Soočena sta bila torej s sodbo presenečenja pred sodiščem druge stopnje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena, je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi iz tega razloga.
predlog za dopustitev revizije - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči kršili prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 236. a člena v zvezi s 4. členom ZPP, s tem, ko sta zavrnili zaslišanje predlagane priče A. A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja.
Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu sicer ne sodi v množico najmanjših sodišč v državi. Gre za srednje veliko sodišče. Ob dodatni okoliščini, da je toženka ne le strojepiska na tem sodišču, marveč da deluje prav na civilno pravnem oddelku tega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izreku denarne kazni - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po prvem odstavku 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zoper druge sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena. V obravnavanem primeru je izpodbijana odločitev o izreku denarne kazni, ker je dolžnik ravnal v nasprotju s prepovedjo iz sklepa o začasni odredbi. Ne gre torej za katerega od sklepov, naštetih v prvem odstavku 10. člena ZIZ.
zastarana terjatev - izpolnitev naturalne obligacije - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - zahtevek za vračilo - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - obstoj dolga - nepopolno dejansko stanje - condictio ob causam finitam - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Določbe 191. člena OZ, ki vsebuje pravilo, kdaj se ne more zahtevati vrnitve, in izjemi od tega pravila, ni mogoče uporabiti, če gre za zastarano terjatev (192. člen OZ). Vrnitev plačanega zastaranega dolga je mogoča le, če stopnja (pri)sile ustreza pravnemu standardu iz 45. člena OZ.
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 4.
predlog za dopustitev revizije - širokopasovni dostop do internetnih storitev - izpolnitev pogodbene obveznosti - ponudnik dostopa do interneta - naročniško razmerje - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je tožeča stranka kot operater svoje obveznosti iz 4. člena Uredbe(EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 že izpolnila s tem, ko je sprejela spremembo Posebnih pogojev za izvajanje širokopasovnih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe (z dne 2. 10. 2017) in izvedla postopek obveščanja vseh uporabnikov o dejanskih hitrostih prenosa podatkov in jim dala na voljo možnosti za odstop od naročniških pogodb oziroma ustrezno prilagoditev pogodbenih razmerij?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - neizkazano preganjanje - vsebinsko prazna pritožba - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
spor o pristojnosti - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - prepozen odgovor na tožbo - prepozen ugovor - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prepozna vloga je procesno neupoštevna. Čim je tako, ima Okrajno sodišče v Ljubljani prav, ko zatrjuje, da je podan položaj, kakor da bi se sodišče po uradni dolžnosti izreklo za krajevno in stvarno nepristojno. Ker je tako, Okrožno sodišče v Murski Soboti ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno.
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 37, 37/1, 38, 38/1, 95, 95/2. URS člen 33. ZKL-1 člen 30, 30/2. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje - poseg v lastninsko pravico - prepoved uporabe, izrečena z inšpekcijsko odločbo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Kljub tehtnim argumentom v prid zožujoče razlage pojmov prikrajšanja in vzročne zveze med obogatitvijo in prikrajšanjem, Vrhovno sodišče odklanja načelno stališče, da prikrajšanje ni predpostavka verzijskega zahtevka zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist. Kot že poudarjeno, je razlog za to v umeščenosti instituta uporabe tuje stvari v 3. oddelek OZ: "Neupravičena pridobitev". Splošno pravilo (190. člen OZ), ki velja za vse oblike neupravičenih obogatitev (vse oblike kondikcij in verzij), torej tudi za uporabo tuje stvari v svojo korist, je uvrščeno v 1. odsek 3. oddelka OZ. Določba 198. člena OZ je umeščena v 2. odsek z naslovom "Pravila vračanja", kar napotuje na sklep, da ureja le pravilo, kaj se pri tej obliki verzije vrača.
Zožujoča razlaga zahteva, da je prikrajšanje, enako kot obogatitev, vsaj potencialno oziroma hipotetično. Da bi lastnik stvari lahko zahteval uporabnino za neupravičeno uporabo njegove stvari, bi moral imeti vsaj hipotetično možnost, da bi to stvar lahko tudi sam uporabljal (ali na njej kako drugače izvrševal svoja lastninska upravičenja). To pa je tudi izhodišče za opredelitev pravne vzročnosti kot predpostavke neupravičene obogatitve. Vzrok prikrajšanja je lahko le tista obogatitev (korist), ki je dostopna tudi lastniku (oziroma imetniku druge pravice, da stvar uporablja sam).
Vsaka neutemeljena uporaba tuje stvari v svojo korist pomeni poseg v lastninsko pravico (in hkrati tudi v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS). To pa praviloma pomeni tudi prikrajšanje lastnika, saj se domneva, da ima ta vselej hipotetično možnost stvar uporabiti tudi sam (ali na njej kako drugače izvrševati svoja lastninska upravičenja). Navedena domneva pa vendarle ni absolutna. Obstajajo namreč primeri, ko je lastniku zaradi posebnih okoliščin (začasno) onemogočena uporaba stvari, pa tudi druga upravičenja iz lastninske pravice. V primeru, ko je lastnikova lastninska pravica izvotljena vseh lastninskih upravičenj ("gola" lastninska pravica), ne more biti niti hipotetičnega prikrajšanja.