KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00068654
ZKP člen 294, 294/1, 371, 371/1, 371/1-4. KZ-1 člen 158, 158/3. URS člen 39.
pravica do svobode izražanja - varstvo časti in dobrega imena - javnost sojenja - razžalitev sodnika
Spoštovanje jedra pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS, ki ga mora zagotoviti država, narekuje, da je tudi izražanju grobih vrednostnih sodb postavljena meja. In ko obsojencu, kot v primeru izjav iz izreka izpodbijane sodbe, ne gre več za vplivanje na razpravo v javnem interesu, temveč zgolj za žalitev, sramotenje in osebno diskreditacijo sodnikov, protipravnost njegovega ravnanja ne more biti izključena.
Iz prostorskih razlogov je razumljivo, da je število oseb, ki so dejansko navzoči na glavni obravnavi, vselej omejeno, vendar pa protestno zavračanje vsakršne udeležbe na narokih zato, ker sodišče ne razpolaga z želeno razpravno dvorano, ne more utemeljiti kršitve pravil o javnosti sojenja.
pritožba - novi dokazi v pritožbi - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Presoja kršitve pravice do obrambe je nujno povezana z utemeljitvijo dokaznega predloga, kot je bila ta podana pred sodiščem prve stopnje.
S posplošenimi namigovanji, da je v predkazenskem postopku prišlo do nepravilnosti pri zbiranju dokaznega gradiva, obramba ne more utemeljiti trditvenemu bremenu, ki se zahteva za utemeljitev dokaznega predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00069015
KZ-1 člen 91, 91/3. ZKP člen 249, 249/4.
sodni izvedenec - zaprisega izvedenca - ekonomičnost postopka - zadržanje zastaranja - bolezen - opravičena odsotnost z naroka - zdravniško potrdilo - postavitev strokovnjaka za izvedenca
Sodišče prve stopnje pri postavitvi sodnega izvedenca ni kršilo četrtega odstavka 249. člena ZKP, saj je takrat že upokojenega izvedenca zaslišalo kot strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami z njegovega strokovnega področja, ki ga je pred zaslišanjem tudi zapriseglo. V postopku ga je postavilo, ker so to zahtevale druge okoliščine - tj. ekonomičnost postopka, saj je presodilo, da je bil predhodno že imenovan za izvedenca v pravdni zadevi, kjer je opravil tudi ogled na terenu in izdelal izvedensko mnenje.
Pri ugotavljanju zadržanja zastaranja je na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 poleg pravnih ovir treba upoštevati tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe - torej tudi obdolženčevo opravičeno odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni, ki jo je sodišče v obravnavani zadevi ugotovilo na podlagi predloženih zdravniških potrdil.
mladoletnik - privilegirana priča - privilegirana mladoletna priča - dokazni predlog
Določba tretjega odstavka 65. člena ZKP se nanaša na starost priče ob zaslišanju pred sodiščem in ne v času izvršitve kaznivega dejanja.
Privilegirano pričo je potrebno povabiti na zaslišanje in ji podati pravni pouk po 236. členu ZKP, ni pa mogoče njenega zaslišanja vnaprej zavrniti iz razloga, ker priča sodi v krog oseb, ki se lahko pravne dobrote poslužijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 160.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - delitev solastnine - dostop do javne ceste - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
ZNP-1 člen 37, 42. ZPND člen 22a, 22a/1. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče sodi, da so vsi ukrepi po ZPND, ki so časovno omejeni, začasne narave, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dopusten. Ker se v konkretnem primeru predlog za dopustitev revizije nanaša na odločitev o časovno omejenih ukrepih, je nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 78, 80/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 27, 27/1, 27/3, 29, 29/1, 29/2. ZMZ-1 člen 70, 70/4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - ugoditev tožbi - pritožba tožene stranke - pravica do pritožbe - vsebinska presoja - ovire za vračanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - zavrnitev pritožbe
Iz stališč SEU ni mogoče sklepati, da pristojni organi držav članic EU v upravnem sporu v zvezi z odločanjem o mednarodni zaščiti nimajo pravice do pritožbe zoper sodne odločbe sodišč prve stopnje. Imajo pa države članice na tem področju procesno avtonomijo - da se torej lahko same odločijo, ali bodo s svojimi notranjimi postopkovnimi predpisi v teh primerih določile eno- ali dvostopenjsko sodno varstvo, pri čemer morajo upoštevati le, da pravila v položajih, ki so zajeta s pravom Unije, niso manj ugodna od pravil v podobnih položajih, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in da ta pravila v praksi ne onemogočajo ali čezmerno ne otežujejo uveljavljanja pravic, ki jih priznava pravo Unije (načelo učinkovitosti).
Takoj ko je pritožba oziroma dvostopenjsko sodno varstvo v zakonu predvideno, pa je neizogibno tudi, da pravica do pritožbe pripada obema strankama upravnega spora, ki imata, ne glede na to, da je ena stranka državni organ, druga pa posameznik, v procesnem smislu še zmeraj položaj enakopravnih strank.
V okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, bi ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu 4. člena Listine. Pri tem je upoštevna le prosilčeva posebej huda duševna ali fizična bolezen, izkazana pa mora biti tudi nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja.Navedeno pomeni, d ani vsaka duševan bolezen upoštevna z vidika varstva pravic, ki jih zagotavljata 3. člen EKČP in 4. člen Listine EU, treba je ugotoviti, ali gre za hudo bolezen in ali je izkazana nevarnost za poslabšanje bolezni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženec zakonec sodnice pristojnega sodišča, ki je s štirimi sodnicami tudi manjše sodišče, utemeljuje prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZMZ-1 člen 9, 26, 26/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - pritožbeni razlogi - procesna kršitev - dejansko stanje - pravočasno uveljavljanje kršitev - pooblaščenec v upravnem postopku - nestrinjanje z dokazno oceno - pavšalna zatrjevanja - neizkazano preganjanje
Pritožnik navaja procesno kršitev, ki je povezana z ugotavljanjem dejanskega stanja, vendar bi to lahko in moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da se taka kršitev odpravi (glej 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Šele v primeru, če bi bil pri tem neuspešen, bi navedeno lahko vodilo do uveljavljanja procesne kršitve s strani sodišča prve stopnje v tem pritožbenem postopku. V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje. Tega pa pritožnik v svoji pritožbi ne navede, temveč svoje očitke še nadalje usmerja zgolj zoper ravnanje tožene stranke, kar pa glede na vsebino ugovorov ne more voditi do ugoditve pritožbi.
Iz določb ZMZ-1 ne izhaja zahteva, da bi moral imeti prosilec pooblaščenca že v upravnem postopku, saj 9. člen tega zakona prosilcem za mednarodno zaščito pooblaščenca zagotavlja le v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Obveznost zagotoviti pooblaščenca v upravnem postopku pa ne izhaja niti iz določb Procesne direktive.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotne udeleženke. Prav tako niso znani nobeni podatki o njeni smrti in njenih dedičih, kot tudi ne, da bi bila državljanka katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvo je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imela nasprotna udeleženka tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnik presoji sodišča prve stopnje, da je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, vsebinsko ne oporeka. V pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bilo v Maroku ogroženo njegovo preživetje. Sodišče prve stopnje se je do teh trditev opredelilo in pravilno presodilo, da zatrjevane slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - napake v postopku - subjektivna ocena stranke - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih zato ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP. Navedbe nasprotne udeleženke o vplivu zunajzakonske partnerke predlagatelja na delo organov pregona so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Zgolj subjektivni občutek nasprotne udeleženke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VODE
VS00068911
ZPP člen 13, 380, 380/2. SPZ člen 99, 99/2, 212. OZ člen 164, 164/1. ZV-1 člen 8, 11, 16, 37, 84, 86, 86/2,87, 87/2, 100, 150, 151a, 153, 201, 201/1. URS člen 2, 3, 3/2, 23, 67, 153, 158.
stvarna služnost pešpoti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - dopustnost posega - predhodno vprašanje - kršitev prisilnih predpisov - omejitve javnopravne narave - vodno soglasje - matično področje - načelo delitve oblasti - načelo pravne države - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.
omejitev gibanja prosilcu za azil - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - odvzem prostosti - zavrnitev pritožbe
Izdaja začasne odredbe, v zadevi omejitve gibanja prosilcu za mednarodno zaščito, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti. Temelji lahko le na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076300
ZPP člen 24, 24/1, 58, 58/1. ZLet člen 22, 22/1, 25, 25/2, 25/6. ZNP-1 člen 11, 11/3, 42.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na letalu - register zrakoplovov - Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije - sedež - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP
Vrhovno sodišče je na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 58. člena ZPP v zadevah, ki se nanaša na spremembo lastništva letal, presodilo, da se pristojnost ravna po sedežu Agencije, ki vodi register zrakoplovov. Ker ima Agencija sedež v Ljubljani, je Vrhovno sodišče v tem kompetenčnem sporu odločilo, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.