določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - subjektivna ocena stranke - zavrnitev predloga
Zgolj mnenje toženke, da naj bi tožnikova partnerka vplivala na delo policije, centra za socialno delo in sodišča, brez navedbe konkretnih okoliščin in dokazov zanje, ne ustrezajo standardu objektivnega dvoma o nepristranskosti sojenja v tej zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 109.
predlog za dopustitev revizije - tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj delegacije bi moral navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom v nepristranskost sojenja na okrajnem sodišču. Toda tega nedvomno ni zmogel; ni sklenil, da bi poimensko navedeni sodniki tvorili celoto sodnikov sodečega okrajnega sodišča, od Vrhovnega sodišča pa se tudi ne pričakuje, da bi to storilo s pomočjo seznama sodnikov, razvidnega na spletu sodišča, po metodi izključevanja. Predlagateljeva (pre)splošna navedba, češ da mu pred mariborskim sodiščem ni zagotovljen pošten postopek, tega manjka ne more nadomestiti, saj ostaja na ravni neizkazane domneve.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče na Ptuju lažje in ceneje opravil na tem sodišču. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost tega sodišča.
ZPP člen 347, 355, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.. SPZ člen 105, 114, 114/1. URS člen 25.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - darilna pogodba - adaptacija - nadzidava - nastanek solastnine - pravica do pritožbe - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazni postopek - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - prebivališče strank in prič - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - lažja izvedba dokaznega postopka - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge obsegal zaslišanje toženca, zastopnika tožnice ter štirih prič. Na območju Črnomlja ima prebivališče le toženec (ki sicer pri izvedbi postopka pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju ne vztraja), med tem ko imajo tožničin zastopnik in tri priče prebivališče v Lendavi, ena pa v Celju. Prav tako imata občutno krajšo pot do Okrajnega sodišča v Lendavi kot do Okrajnega sodišča v Črnomlju tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Mariboru). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lendavi kot pa pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Postopek zaradi motenja posesti je posebej urejen v 28. poglavju ZPP. Določeno je, da v teh postopkih sodišče odloči s sklepom (428. člen ZPP). ZPP pa v primeru pritožbe zoper sklep ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP). Pritožba tožeče stranke zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku - delegacija pristojnosti glede sojenja na prvi stopnji - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - tožba na izpodbijanje sodne poravnave - nezadovoljstvo z delom sodnika - prisila - majhno sodišče - ugoditev predlogu
„Drugi tehtni razlogi“, ki lahko utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko vzpostavljen dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je predmet izpodbijanja sodna poravnava, za katero stranka trdi, da je bila sklenjena pod pritiskom (tudi) sodnice, utemeljenost teh trditev pa bi presojala ena od dveh preostalih sodnic na tem sodišču, je po oceni vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil toženec v kazenskem postopku oproščen in da je bil v tej pravdi zahtevek zoper njega v prvem sojenju zavrnjen, ne zadoščata za razumen dvom v nepristranskost odločanja pravdnega sodišča.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00068529
ZIKS-1 člen 106, 106/9. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - začasno zadržanje - ponovno odločanje - popravni sklep - začasna odredba ZUS-1 - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Izpodbijani popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ni podlaga za pritožnikovo prestajanje zaporne kazni, kar izhaja že iz izreka tega sklepa, zato zadržanje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev toženke, da se tožnika pogojno ne izpusti s prestajanja zaporne kazni, že po naravi stvari ne bi privedlo do začasne izpustitve s prestajanja kazni. To pomeni, da tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je popravni sklep ničen, pritožnik zaradi tega ne bi bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
Zmotno je tudi pritožnikovo sklicevanje na odločbo toženke z dne 26. 10. 2022 o odobritvi pogojnega odpusta z dnem 31. 1. 2023, saj je bila ta odločitev s sklepom z dne 30. 1. 2023 zadržana do ponovnega odločanja. O tem je toženka sicer res odločala 2. 2. 2023, vendar s to odločbo ni bilo odločeno, da se pritožnika pogojno odpusti. Tega tudi pritožnik ne trdi. To torej pomeni, da tudi če sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep (kar bo predmet odločanja o tožbi), to ne pomeni, da bo morebitna ugoditev pritožnikovi tožbi privedla do njegovega pogojnega odpusta s prestajanja zaporne kazni.
Predpostavka, da je mogoče presojati, ali je med kaznivima dejanjema hude telesne poškodbe in uboja podan navidezen idealen stek, je, da je do izvršitve obeh kaznivih dejanj prišlo v okviru enotnega napada. Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe je bilo dokončano nekaj ur pred tem, ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje uboja. Med kaznivima dejanjema je bil nekaj urni premor, zato je pravilna presoja, da je šlo za dva napada na oškodovanko.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - registracijsko potrdilo prosilca za azil
Vložniki ne morejo uspeti s trditvami, da so imeli tujci registracijska potrdila hrvaške policije, na podlagi katerih naj bi se lahko do odločitve o vlogi za mednarodno zaščito neovirano gibali tudi po Republiki Sloveniji. Vrhovno sodišče pojasnjuje, (i) da je pravica do prostega gibanja na ozemlju EU vezana na državljanstvo EU po določbah ustanovnih pogodb ali na skupni vizum po določbah Zakonika o schengenskih mejah in ne more izhajati iz zakonodaje posamezne države članice, ter (ii) da tudi določbi 33. in 34. člena hrvaškega Zakona o mednarodni in začasni zaščiti, na kateri se sklicuje vložnik, tujcem ne dajeta podlage za neovirano gibanje po ozemlju Evropske unije. Ravno nasprotno, v 8. točki prvega odstavka 52. člena navedenega zakona je izrecno določeno, da mora prosilec za mednarodno zaščito v času trajanja postopka odobritve mednarodne zaščite ostati na področju Republike Hrvaške.
Primerjava dejanskih opisov po spremenjeni obtožbi in po izreku prvostopenjske sodbe je Vrhovnemu sodišču pokazala, da je opis obsojenčevega izvršitvenega ravnanja proti oškodovancu v obeh primerih enak in dejstvo je, da je tedaj obsojenec po kateremkoli od opisov oškodovancu vzel 240,00 EUR. Razlika je le, da je obsojenec po opisu dejanja v spremenjeni obtožbi ravnal za to, da bi oškodovancu vzel denar, medtem ko po opisih dejanj v prvostopenjski sodbi obsojenčevo ravnanje in odvzem denarja oškodovancu nista neposredno povezana. Glede na to ter glede na enotno opisane krajevne in časovno strnjene okoliščine, meje historičnega dogodka po posegu sodišča prve stopnje v opis dejanja niso bile v ničemer presežene. Ko torej vložnik zatrjuje kršitev iz četrtega odstavka 364. člena ZKP, prezre, da je vezanost sodišča s predmetom obtožbe po prvem odstavku 354. člena ZKP manj toga od vezanosti sodišča z opisom kaznivega dejanja po obtožbi in da sodišča v primeru določenega odstopanja od tega opisa, obdolženca niso dolžna obtožbe vselej in zgolj oprostiti, temveč ga smejo v okviru njenega predmeta tudi obsoditi.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - diskriminacija - izboljšanje finančnega stanja prosilca - zavrnitev prošnje
Pritožnik izvorne države ni zapustil zaradi diskriminacije na podlagi svoje narodnosti, ampak zaradi želje po izboljšanju ekonomskega stanja, zato njegovih navedb ni mogoče povezati z utemeljenim strahom pred preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja.
premoženjskopravni zahtevek - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Podlago za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku je sodišče imelo v obsojenčevi pripoznavi premoženjskopravnega zahtevka na predobravnavnem naroku. Odločitev, da je obsojenec dolžan povrniti celotno škodo, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem, je skladna s pravili o solidarni odgovornosti. Vendar pa navedeno, glede na to, da je obsojenec zahtevek oškodovanke pripoznal, ni relevantno.
Državni tožilec mora ob podaji takšnega predloga poleg višine povzročene škode upoštevati obsojenčeve dejanske premoženjske razmere in zmožnosti in posebni pogoj predlagati v višini, v kateri ga bo obsojenec dejansko zmožen v predlaganem roku poravnati.
obrazloženost sodne odločbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
Utrjena sodna praksa sprejema, da v odločbah o podaljšanju pripora ni potrebno obredno ponavljati vseh okoliščin, ki kažejo na priporni razlog in da je merilu obstoja pripornega razloga zadoščeno s sklicevanjem na obrazložitev predhodnega sklepa o podaljšanju pripora, če je ta pravnomočen in če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev pripornega razloga, konkretno navedene, vendar ob predpostavki, da so v sklepu o ponovnem podaljšanju upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje. Vendar sodne prakse ni mogoče razumeti na način, da zadošča, če se sodišča potem, ko je sklep o odreditvi pripora pravnomočen, ob podaljšanju le-tega glede obstoja pripornih razlogov sklicujejo zgolj na razloge, navedene v sklepu o odreditvi pripora. Sodišča so dolžna v sklepih, s katerimi odločajo o podaljšanju pripornega statusa, navesti nosilne okoliščine, ugotovljene v predhodnih pravnomočnih sklepih na podlagi katerih sklepajo o obstoju pripornega razloga
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.