Na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP, obakrat v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko udeleženec umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji dolžnika v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije mogoč. Vrhovno sodišče zato o reviziji ni odločalo, temveč le ugotavlja, da je revizija umaknjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00069719
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 342, 342/5, 374, 374/1, 374/1-1. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin - pridobitev statusa javnega dobra - zavrnitev predloga
Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča, in sicer glede pravnih vprašanj:
1.) ali je bila določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera uporabljena pravilno in ali je možno ne glede na to določbo posegati s sodno odločbo v pravnomočen sklep o izročitvi premoženja;
2.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP o izgubi izločitvene pravice, če izločitveni upnik v stečajnem postopku ne prijavi izločitvene pravice ter je nepremičnina v stečajnem postopku prodana;
3.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila ZGJS;
4.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila 8. člena Zakona o zemljiški knjigi glede zaupanja v podatke zemljiške knjige in prepovedi povzročitve škode tistemu, ki je vanje zaupal;
5) ali je poseg v lastninsko pravico tožene stranke, kot izhaja iz okoliščin konkretnega primera, dopusten v Republiki Sloveniji, v bistvu nacionalizacija brez zakonske podlage in ustreznega nadomestila.
ureditvena začasna odredba - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - dolgotrajnost sodnega postopka - potek prekluzivnega roka - zavrnitev
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - utemeljitev pomembnosti vprašanja - opredelitev kršenega pravnega pravila - razlogi sodbe
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.
Pri tem pa ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistveno je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti.
Ena od zahtev formalno popolnega predloga je tudi, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Prva predlagateljica zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju in ne na Okrožnem sodišču na Ptuju, ki bo v obravnavani zadevi odločalo. Okrajno sodišče na Ptuju je res organizacijska enota Okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076303
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Je pa pogrešani vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine, parc. št. 1614/2 v katastrski občini ... Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz njega ne izhaja, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njem navedena. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom predsednice Delovnega sodišča v Celju ne gre za situacijo, glede katere bi lahko prišla v poštev uporaba 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti s strani vrhovnega sodišča, saj predlog ni bil vložen v okviru pravdnega postopka (delovnopravnega spora), ampak v postopku za določitev brezplačne pravne pomoči. To je poseben postopek, določen v ZBPP, ki v drugem odstavku 36. člena napotuje še na ZUP, če ZBPP ne določa drugače. ZUP pa ne pozna delegacije pristojnosti (pozna le institut izločitve), o kateri bi vrhovno sodišče odločalo v okviru svoje sodne funkcije.
dopuščena revizija - ugotovitev lastnosti zavarovanca - Evropska komisija - družbenik in poslovodna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali status zaposlitve uslužbenca Evropske komisije in vključitve v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence EU izključuje obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe v Republiki Sloveniji.
ZBPP člen 2, 2/3, 7, 7/1, 34, 34/2. ZPP člen 18, 18/2, 37, 67, 274, 274/1.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - sodna pristojnost - sprememba sodne prakse - zavrženje predloga
Ker gre pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč za poseben upravni postopek (v katerem kot poseben upravni organ odloča bodisi predsednik okrožnega sodišča bodisi predsednik specializiranega sodišča oziroma po njunem pooblastilu drug sodnik, ki ima na tem sodišču položaj svetnika), ki se rešuje v okviru določb ZUP, in ne za sodni postopek, odločanje o predlogu predsednice sodišča prve stopnje za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP predlog zavrglo.
Na področju odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči je prišlo do spremembe dosedanje sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču drugostopenjske sodbe, da pogodbi o kadrovski štipendiji, sklenjeni med strankama, vsebujeta zgolj sankcijo za primer, da se štipendistka sploh ne zaposli pri štipenditorju, ne pa sankcije za primer, če pred potekom pogodbeno dogovorjenega obdobja obvezne zaposlitve za 12 mesecev poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 207, 207/1, 237.
dopuščena revizija - pravica do otroškega dodatka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri odločanju o priznanju pravice do otroškega dodatka upoštevajo tudi dejstva, ki so nastala po izdaji prvostopenjskega upravnega akta.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožnico je okoliščina, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča krajevno pristojno sodišče.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo ekonomičnosti - zloraba pravic - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Predlagatelj v predmetni zadevi iz v bistvenem enakih razlogov vlaga vsakokrat nov predlog za prenos krajevne pristojnosti. Takšno postopanje predlagatelja je nedopustno, očitno usmerjeno zgolj v zavlačevanje postopka in po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja zlorabo pravice do sodnega varstva. V skladu s 15. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Večkratno odločanje o identičnih (že pravnomočno rešenih) procesnih vprašanjih je tako v nasprotju z omenjenim načelom ekonomičnosti postopka.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - nekategorizirana cesta
Prometna površina, ki se nahaja v urbanem mestnem naselju, v katerem je razumno pričakovati večje število udeležencev v prometu (med drugim otrok, gibalno oviranih oseb, raznih udeležencev v cestnem prometu itd.), predstavlja nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet.
Četudi je parkiranje na njej dovoljeno le stanovalcem stanovanjskega bloka, sta dostop in gibanje po njej omogočeni nedoločljivemu številu udeležencev v prometu, tako pešcem kot tudi voznikom vozil in drugih udeležencev cestnega prometa (npr. kolesarjem, voznikom lahkih motornih vozil in posebnih prevoznih sredstev), ki bi lahko zapeljali oziroma stopili na parkirišče, ne da bi imeli namen tam parkirati ali ustaviti. Kot je razumno obrazložilo sodišče prve stopnje, dostop do te prometne površine ni bil nikomur preprečen ali prepovedan in bi po njej lahko pripeljal na primer kolesar, za katerega je voznik, ki vozi brez vozniškega dovoljenja, nedvomno nevaren.
začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe
Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper njihov kumulativen učinek. Vendar pa pritožnica ne navaja, da bi bili postopki, na katere se sklicuje, še odprti oziroma odločitve v njih nepravnomočne. Na vpliv pravnomočnih odločb o odstranitvi njenih objektov pa se pritožnica v tem kontekstu očitno ne more uspešno sklicevati.
Ker ni navedb o tem, da se je sodišče prve stopnje oprlo na dejstva in dokaze iz vloge toženke, ki je bila pritožnici poslana le v vednost, so pritožbene navedbe, o kršitvi pravice do izjave, glede na stališča sodne prakse o navedenem irelevantne.
dopuščena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - zamudne obresti od glavnice - pristojnost upravnega organa - začetek teka zamudnih obresti - odpravljena odločba - izvršljivost odločbe po določbah ZUP - zavrnitev revizije
Če stranka v upravnem postopku uveljavlja tudi zahtevek na izplačilo zamudnih obresti, mora organ odločiti tudi o tem zahtevku, ta odločitev oziroma njena zakonitost pa je nato lahko tudi predmet sodnega varstva v upravnem sporu. To, da gre pri zamudnih obrestih za civilnopravni institut, ki ga ureja OZ, torej ne vpliva na pristojnost upravnega organa. Za odločanje o obrestnih zahtevkih, ki so kot akcesorni postavljeni poleg glavnega denarnega zahtevka (neposredna plačila v kmetijstvu), kadar pride do zamude z izplačilom odobrenih denarnih sredstev, so pristojni upravni organi in Upravno sodišče.
Revidentka je pravico do plačila denarnega zneska pridobila šele z dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa oziroma po poteku 30 dnevnega roka za izplačilo, in ne z nastopom določenega dogodka oziroma ob izpolnitvi določenih pogojev na podlagi določb posebnih predpisov, zato je tudi temelj za nastanek obveznosti tožene stranke dokončna in izvršljiva odločba oziroma potek 30 dnevnega roka. Od tega roka dalje tako tečejo zakonite zamudne obresti in ne od dne izdaje prve odločbe, ki je bil v pritožbenem postopku odpravljena.
zavrženje pritožbe - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - zavrnitev zahteve - pritožba v upravnem sporu - nedovoljena pritožba
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan.