URS člen 33. ZFPPIPP člen 22, 224, 224/2, 224/2-2, 299, 299/5, 299/6, 299/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - unovčena stečajna masa - posebna razdelitvena masa - prednost pri poplačilu terjatve - ločitvena pravica - izločitvena pravica - pravica do zasebne lastnine - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - močnejše pravno varstvo ločitvenih upnikov - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Upoštevaje določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, postane denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki ga je zaobjemala izločitvena pravica, del unovčene stečajne mase: (1) ali po izteku roka iz sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če v tem roku izločitveni upnik pravice iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ni prijavil v stečajnem postopku; (2) ali po izteku roka za vložitev tožbe na ugotovitev prerekane prijave z navedeno vsebino; (3) ali kadar je po pravočasni vložitvi navedene tožbe s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da te pravice domnevni izločitveni upnik ni imel, ker ni imel izločitvene pravice.
V zaostrenih pogojih insolvence, ki običajno intenzivno in negativno prizadeva mnoge subjekte, se ne zdi pretirano pričakovanje, da izločitveni upnik zanj škodljivim ločitvenim pravicam oporeka pred prenehanjem njegove domnevne izločitvene pravice. Če ugovorov v navedeni smeri dotlej ni podal in tako ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih pravic ločitvenih upnikov, njegov posebni položaj v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ne pretehta nad posebnim položajem, ki ga v stečajnem postopku uživajo upniki s priznanimi (ali ugotovljenimi) ločitvenimi pravicami.
Kadar je bila pravica do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP pravočasno prijavljena (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP) in ni bila prerekana (ali je bila prerekana in je bila ugotovljena v pravočasno sproženem pravdnem postopku), vendar so bili ločitveni upniki iz tega zneska (prednostno) poplačani, ima nekdanji izločitveni upnik do stečajnega dolžnika (le še) navadno nezavarovano terjatev, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-1.
dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - epidemija - COVID-19 - finančne težave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožnik v okoliščinah konkretnega primera upravičen do solidarnostne pomoči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
Adhezijski postopek, v katerem sodišče odloča o premoženjskopravnem zahtevku, izhaja iz interesov oškodovanca in razlogov ekonomičnosti. Gre za pridruženi postopek, ki pomeni pritegnitev pravde v kazenski postopek, zato se uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka po vsebini približa tožbenemu zahtevku v pravdi. V skladu z določbo tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se, dokler teče pravda, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Najpomembnejša posledica visečnosti pravde oziroma litispendence je torej, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Na obstoj litispendece pazi sodišče po uradni dolžnosti, kar pa ne pomeni, da je dolžno po uradni dolžnosti s poizvedbami preverjati, ali med istima strankama pri istem ali drugem sodišču že teče pravda o isti stvari. Če pa iz podatkov spisa, ali iz lastnega vedenja, ve za obstoj takšne pravde, ali če glede na podatke spisa, ali navedbe strank, sumi, da o isti stvari med istima strankama že teče prej začeta pravda, lahko sodišče po uradni dolžnosti (torej tudi brez predloga stranke) upošteva obstoj litispendence oziroma po uradni dolžnosti opravi poizvedbe za ugotovitev, ali gre za tak primer.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da velja visečnost pravde oziroma litispendenca tudi v zvezi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v adhezijskem postopku. Če torej sodišče ugotovi, da med obdolžencem in oškodovancem teče pravdni postopek o škodi, ki je nastala z obdolženčevim protipravnim ravnanjem, ki se je začel, preden je oškodovanec podal premoženjskopravni zahtevek, bo moralo sodišče oškodovanca v skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP napotiti na pravdo.
Za presojo odločilnosti prispevka je pomembno predvsem, ali je bil v fazi načrtovanja videti bistven za uspeh načrta. Iz okoliščin konkretnega primera in splošnega pomena izraza „stražiti“ na ravni opisa dejanja jasno izhaja, da je bila obsojenčeva naloga preostale udeležence pravočasno posvariti pred prihodom tretjih oseb. Opis dejanja po presoji Vrhovnega sodišča tako vsebuje ustrezno konkretizacijo obsojenčevega ravnanja in okoliščin, ki omogočajo presojo, ali gre pri njegovem ravnanju za odločilni prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Dokazanost teh okoliščin in presoja odločilnosti prispevka pa je predmet dokazne in pravne ocene, ki jo sodišče navede v razlogih sodbe.
Dokazni predlog, ki se je nanašal na dokazovanje dejstva, da je šlo pri zaseženi konoplji za industrijsko konopljo z nizko vsebnostjo THC, za gojenje katere naj bi imela njena prejšnja imetnika dovoljenje, ni bil materialnopravno relevanten, saj vsebnost THC za obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja ni pomembna, vložnik pa tudi ni zatrjeval, da bi obsojenec razpolagal z dovoljenjem ministra za njeno gojenje.
Na podlagi ugotovljenega nespoštovanja opozoril policistov glede nasilnih ravnanj obdolženca napram oškodovancu, dejstva, da policisti izvrševanje milejših ukrepov nadzirajo zgolj občasno in ne celodnevno, ter upoštevaje obdolženčevo kontinuirano preživljanje časa na vrtičku, je mogoče tudi po presoji Vrhovnega sodišča narediti razumen sklep, da obdolžencu z milejšimi ukrepi ni mogoče preprečiti, da bi odšel na svoj vrtiček in ponovil oziroma dokončal kaznivo dejanje zoper oškodovanca. Vložnica ne pojasni, kako naj bi obdolženčeva starost 76 let ter njegova predhodna nekaznovanost vplivali na to, da bo ob predhodno izkazanem neupoštevanju opozoril policistov sedaj prostovoljno spoštoval milejše ukrepe.
Gre za specifično zadevo, v kateri je bil obtoženec (nepravnomočno) spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem v zvezi z drugim odstavkom 160. člena KZ-1. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime že sama po sebi praviloma veljajo za zahtevnejša. To velja še zlasti v primeru, kadar mora sodišče tehtati med kolizijo različnih ustavnih pravic, na primer časti oškodovanca na eni in svobode izražanja obtoženca na drugi strani.
Za sodnike, ki se ukvarjajo z drugimi pravnimi področji (za katere na načelni ravni sicer ni ovire, da bi sodili v kazenskih postopkih), bi obravnavanje in sojenje v tako zapleteni in specifični zadevi, ki med drugim zahteva dobro poznavanje sodne prakse najvišjih sodišč (Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije) terjalo nesorazmerno pripravo.
ZBPP člen 34, 34/2, 34/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - sodna ali upravna pristojnost - upravni postopek
Odločanje pristojnega organa o prošnji za BPP ne predstavlja izvajanja sodne funkcije, pač pa gre za upravno odločanje. Tudi odločanje o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v zadevi dodelitve BPP ne spada v sodno pristojnost, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - odmera nagrade in stroškov izvedenca - laičen predlog - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti. Poleg tega sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
Pritožnik v pritožbi zgolj delno ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni bilo dela in da obstaja tveganje, da bo zaradi nezmožnosti živeti dostojno življenje, soočen z resničnim, osebnim in predvidljivim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa, kot že navedeno, njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je podan položaj, ko se Dom Lukavci ne nahaja ne v kraju sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti (Murska Sobota) in tudi ne v kraju, kamor to sodišče predlaga, naj se sojenje prenese (Ljutomer). Razlika je le ta, da se Okrajno sodišče v Ljutomeru od Doma Lukavci nahaja 5,5, km stran, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa 18 km stran.
To ni kvalitativna prostorska razdalja, ki bi utemeljevala izjemen ukrep prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V vsakem primeru bo potreben prevoz. Ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj, ne more biti bistveno. Tudi stroškovna posledica prevoza je neznatna. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v kritičnost te ocene, bi te dokaze samo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, ter odločilo v zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. ZVPot člen 24.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je višje sodišče in tudi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oziroma nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot in 3. člena Direktive 93/13/ES?