ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 374, 374/1. ZUS-1 člen 74, 74/1.
dopuščena revizija - potek roka za revizijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - dovoljene pritožbene novote - ugoditev pritožbi - prepozna revizija
Procesno dejansko stanje glede pravočasnosti vložitve revizije je nepopolno ugotovljeno, in še ne daje podlage za zavrženje revizije kot prepozne na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvega odstavka 374. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00066905
ZMZ-1 člen 64, 65. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZPP člen 226, 286b,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna zahteva - zavrženje zahteve - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev nadzorstvene pritožbe
V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo s tem povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje (npr. da bi bila nezakonito zavrnjena izvedba kakšnega predlaganega dokaza v upravnem sporu).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
Odločba o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičninami nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan. Stališče Upravnega sodišča, da je izpodbijana odločitev upravnega organa zgolj procesne narave, je torej napačno.
Ker še ni bilo odločeno o pritožbi zoper izpodbijano odločitev upravnega organa prve stopnje, to pomeni, da upravni akt ni postal dokončen. Zaradi tega ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj dokončni akt, ki bi ga bilo glede na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, v času vložitve te tožbe še ni bil izdan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi toženec je varnostnik, ki opravlja službo na pristojnem sodišču, ki je relativno majhno sodišče, ter se s sodniki tega sodišča pozna in redno srečuje. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z izvedbo postopka pred tem sodiščem lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Tožnik namreč ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Glede izvedbe dokaza z izvedencem se sklicuje le na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, pri čemer konkretno ne pojasni, v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna. V zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse o zdravniški napaki in pojasnilni dolžnosti pa niti ne navede opravilnih številk odločb. Prav tako se tožnik tudi ne sooči z razlogi sodišč prve in druge stopnje o njegovih zahtevah oziroma predlogih glede izvedbe dokaza z izvedencem ter o neobstoju zdravniške napake in vzročne zveze med tožnikovimi zdravstvenimi težavami in terapijo z omenjenim zdravilom.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - dobrovernost - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne more in ne sme presojati, ali je materialnopravno stališče višjega sodišča, ki je osvetlilo vprašanje dobrovernosti toženca v povezavi s trenutkom vročitve tožbe, pravilno ali ne, kot tudi ne, ali višje sodišče v zvezi s tem utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do tožnikovega osebnostnega deficita in njegovih sposobnosti poskrbeti za svoje pravice in koristi. Gre za samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje, zato se višje sodišče o njej ni moglo izreči prvo.
Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) člen 4. ZEKom-1 člen 146, 146/1, 146/2.
dopuščena revizija - elektronska komunikacijska sredstva - mobilni telefoni - kraja - stroški - odgovornost operaterja - zavrnitev revizije
V primeru kraje mobilnega telefona ne gre ne za zlorabo elektronskega komunikacijskega omrežja ne za zlorabo storitve v smislu 146. člena ZEKom-1, saj ni šlo za zlorabo tehničnega sistema za posredovanje klicev.
Drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 zato ni bil pravna podlaga za odločanje o prevzemu stroškov zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev v primerih, ko ti stroški v primeru kraje komunikacijskega sredstva nastanejo brez volje naročnika, torej z zlorabo s strani tretje osebe. To pa ne pomeni, da revidentka za odločanje o odgovornosti operaterja za stroške klicev nima druge pravne podlage.
URS člen 153. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZPP člen 344.
zavrženje tožbe - energetsko dovoljenje - položaj stranke v upravnem postopku - resolucija - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe - vročitev odgovora na pritožbo
Resolucija Državnega zbora po ustavnem redu Republike Slovenije ni predpis, ki bi lahko imel zavezujoče učinke (153. člen Ustave) in je po svoji pravni naravi programski dokument, ki opredeljuje politiko Državnega zbora na določenem področju, kot to pravilno obrazloži tudi sodišče prve stopnje.
Resolucija v izpodbijanem delu ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, s katerimi bi neposredno vplivala na pravni položaj fizičnih ali pravnih oseb. Vprašanje, ali kateri od predpisov nalaga upoštevanje Resolucije pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah, za odločitev v tem upravnem sporu ni bistveno. Tudi taka morebitna določba zakona ali podzakonskega predpisa namreč ne spreminja pravne narave same Resolucije. Način in dopustnost uporabe določb Resolucije v drugih upravnih postopkih je tako lahko predmet presoje le v upravnem sporu zoper akte, ki so v njih izdani.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden je tudi pregled izvedenca medicinske stroke in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 6, 6-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prošnja za azil - namera - odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev pritožbe
Status prosilca za mednarodno zaščito je pritožnik pridobil že s samo vložitvijo namere, kljub temu, da prošnje za mednarodno zaščito na Hrvaškem še ni vložil, ampak jo je vložil šele v Republiki Sloveniji, zato ima v Republiki Hrvaški položaj prosilca za mednarodno zaščito, zaradi česar je ta država sprejela odgovornost za obravnavo njegove prošnje.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
Pritožnikove navedbe o grdem ravnanju hrvaških policistov se nanašajo na prečkanje hrvaško – bosanske meje in na obravnavo na policijski postaji, zato, tudi če so resnične, skupaj s predloženimi poročili nevladnih organizacij, različnimi članki ter mnenji in sodnimi odločbami nižjih sodišč drugih državah v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu, ki bi preprečevale pritožnikovo vrnitev na Hrvaško.
predlog za dopustitev revizije - izpraznitev in izročitev stanovanja - solastnina - soglasje vseh solastnikov za uporabo - pravica do zasebne lastnine - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00066963
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 56, 56/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski zahtevek - škoda, ki jo povzroči divjad - po divjadi povzročena škoda na kmetijskih površinah - pisna prijava škode - rok za prijavo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se osemdnevni rok iz drugega odstavka 56. člena ZDLov-1 nanaša na ravnanje oškodovanca, ki mora v tem roku komisiji poslati pisno prijavo škode.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na dolžničino nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
predlog za dopustitev revizije - podrejene obveznice - kondikcijska terjatev - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1) Ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je toženkina prednica bila nepoštena pridobiteljica v smislu 193. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
2) Ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč o začetku teka zastaralnega roka za plačilo zakonskih zamudnih obresti po 193. členu OZ.
JAVNA UPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00067613
OZ člen 5, 39, 39/4, 86, 88, 88/1, 240, 247, 247/1, 249, 250. ZSDrP člen 2. ZPP člen 380/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1, 108, 108/3, 109. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - državna pomoč - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - kršitev pogodbene obveznosti - vračilo prejetih javnih sredstev - dolžnikova odgovornost za zamudo - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - nepričakovan dogodek - načelo vestnosti in poštenja - ugoditev reviziji
1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mlada raziskovalka, zaposlena pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera.
Toženki je bilo s pravnomočno sodbo naloženo, naj plača pogodbeno kazen. Pravna podlaga izpodbijane odločitve je pogodbeno določilo, ki obveznost plačila pogodbene kazen navezuje na dejstvo, da namen in cilj programa (t. j., uspešen zagovor doktorske naloge in pridobitev naslova doktor znanosti) nista pravočasno dosežena. Mlada raziskovalka je doktorirala, a ne pravočasno.
Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je v obravnavanem primeru materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca iz gospodarstva toženka dolžna vrniti tožnici del prejetih sredstev, ker je pri toženki zaposlena mlada raziskovalka zamujala pri pridobitvi doktorskega naslova?
2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upoštevanju dejstva, da gre v obravnavanem primeru za posebno vrsto javnopravnega razmerja (ki temelji na upravni pogodbi), pri katerem je močno poudarjen javni interes, terja, da je treba dogovor o pogodbeni kazni v konkretnem primeru razlagati na način, da se dolžnost njenega plačila s strani toženke uresniči zgolj v primeru, ko slednja ne bi izpolnila svojih temeljnih pogodbenih obveznosti, ki so ji naložene v 6. in 7. členu Pogodbe ter bi bil to tudi razlog, da se je namen in cilj programa izjalovil. Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti pravočasno in v celoti izpolnila, s čimer je bilo z njene strani storjeno vse, da bi prišlo do pravočasne izpolnitve obveznosti. Do zamude z izpolnitvijo je torej prišlo iz vzroka, za katerega toženka kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati. Takšno razlago 250. člena OZ Vrhovno sodišče podaja upoštevaje dejstvo, da gre za pogodbeno klavzulo o pogodbeni kazni v upravni pogodbi.
3. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče presoditi še tožničino tezo, da ji mora toženka sredstva vrniti na podlagi nezakonito izplačane državne pomoči. Po predstavitvi instituta državne pomoči (kar je institut prava EU), zlasti v luči obveznosti vračanja nedovoljene državne pomoči, je Vrhovno sodišče presodilo, da trditvena podlaga tožnice ne omogoča sklepa, da bi bila državna pomoč nezakonita ali da bi jo toženka zlorabila. Ne glede na to pa znesek v obravnavani zadevi ne presega niti praga "de minimis" državnih pomoči ter že zato ne gre za nedovoljeno državno pomoč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega drugostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - rokovni predlog - zavrnitev predloga
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022, kjer je Vrhovno sodišče v sporu med istimi strankami pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku preneslo na drugo sodišče. Razlog je bil, da je drugotoženec strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani.
Ob sedanjem odločanju na podlagi 67. člena ZPP je položaj drugačen. Gre namreč za odločanje o rokovnem predlogu tožeče stranke. Gre za predlog, s katerim skuša tožeča stranka zavarovati svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odločanja iz 23. člena Ustave. Ta postopek ni kontradiktorne narave, kot velja za izhodiščni pravdni postopek, v katerem kot tožena stranka nastopa tudi strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani. Ko predsednik sodišča odloča o rokovnem predlogu, torej ne odloča o pravicah in obveznostih tožene stranke, marveč zgolj o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tiste stranke, ki pravno sredstvo po ZVPSBNO vlaga. Ker je v tem primeru ta stranka tožnik, niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).