CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00066999
URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64, 65.
predlog za dopustitev revizije - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera tožnica lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo, četudi ne razpolaga z razpolagalnim pravnim poslom.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 17, 17/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - izpodbojnost domnev
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito oziroma pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
V primeru prosilčevega zatrjevanja, da odgovorna država članica EU zanj ni varna država, morajo pristojni organi in sodišča tudi v postopkih po Uredbi Dublin III presoditi vse okoliščine, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja. To pomeni, da morajo upoštevati tudi npr. zdravstveno stanje prosilca in prosilčevo osebno situacijo v Sloveniji. Presoditi morajo, ali bi lahko bila že sama predaja prosilca v nasprotju z zahtevami, ki izhajajo iz načela nevračanja. Pri tem pa ni mogoče postaviti ločnice med postopkom, ki se odvija v zvezi z vloženo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in postopkom po vloženi prošnji za mednarodno zaščito, saj je ravnanje policistov v postopku v zvezi z izraženo namero za vložitev prošnje smiselno neposredno vezano na azilni postopek.
predlog za dopustitev revizije - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - dvom v nepristanskost - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - sklep o razdružitvi postopka - sklep o stvarni nepristojnosti - procesni sklepi - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo procesna sklepa sodišča prve stopnje, ki nimata narave sodbe, se pritožba ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP. Nedovoljeno pritožbo je zato Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
ZIZ člen 10, 10/1, 42, 42/2. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija (še vedno) ni dovoljena.
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti, je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00066933
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - zavrnitev predloga
Dopuščena revizija v zvezi z lastninjenjem nepremičnin v družbeni lastnini.
ZUP člen 80, 80/3, 276, 280, 280/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
zavrženje tožbe - zahteva za izrek odločbe za nično - direktna tožba - pristojnost upravnega sodišča - uveljavljanje ničnosti - zavrnitev pritožbe
Zakonska ureditev upravnega spora ne določa, da bi lahko stranka (neposredno) s tožbo v upravnem sporu zahtevala ugotovitev ničnosti upravnega akta.
Stranka mora torej ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele po zavrnitvi tega pravnega sredstva v upravnem postopku pa je možno sodno varstvo v upravnem sporu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrnitev pritožbe
Ko odloča o pritožbi stranke zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, je po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku Vrhovno sodišče omejeno na preizkus, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kasatorično pooblastilo. To pomeni, da ne sme preizkušati pravilnosti zaključka sodišča druge stopnje, da je (bila) pritožba stranke zoper odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljena. Zaradi te omejitve mora kot neizpodbitno vzeti, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napako, storjeno na prvi stopnji sojenja in sme in mora presoditi le, ali so glede na ugotovljeno napako obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče napako odpraviti samo
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS00066420
ZMZ-1 člen 89, 89/1. ZPP člen 343, 343/4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
javni razpis - ureditvena začasna odredba - uspeh s tožbo - finančna sredstva - proračunska sredstva - pravni interes - zavrnitev pritožbe
Pritožnici bodo tudi v primeru če s tožbo v tem upravnem sporu uspe, finančna sredstva, ki jih je želela pridobiti na javnem razpisu in katerih razdelitev s predlagano začasno odredbo želi zadržati, zagotovljena. Toženka bo namreč morala potrebna finančna sredstva zagotoviti iz drugih virov (proračun). Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa tako ne vpliva na pritožničin pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena ali omejena. Ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe tako za pritožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki jo brez tega ne bi mogla doseči, niti si pritožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožnica tako za izdajo predlagane začasne odredbe ne izkazuje pravnega interesa.
Tožnica je kot zavarovančeva odgovornostna zavarovalnica namesto zavarovanca plačala odškodnino oškodovanki. V razmerju do toženke, ki z zavarovancem na podlagi četrtega odstavka 153. člena OZ solidarno odgovarja oškodovanki za škodo, je zavarovalnica s plačilom celotne odškodnine v skladu z 963. členom OZ vstopila v pravice svojega zavarovanca. Zato (lahko) v medsebojnem regresnem razmerju na podlagi prvega odstavka 188. člena OZ zahteva od solidarne dolžnice povrnitev tistega, kar je plačala zanjo, torej znesek, ki presega zavarovančevo odgovornost.
Ker je v obravnavani zadevi zavarovalnica vstopila v položaj zavarovanca kot enega od solidarnih dolžnikov v notranjem regresnem razmerju in ker ni posebne določbe o zastaranju regresnih terjatev, je treba za določitev dolžine zastaralnega roka njene regresne terjatve uporabiti določbo 346. člena OZ, ki ureja zastaranje v splošnem petletnem roku. Vrhovno sodišče soglaša z začetkom teka zastaralnega roka, ki sta ga sodišči nižjih stopenj vpeli na trenutek, ko je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki. Šele tedaj se je namreč njen izvedeni (in izvorni speči zavarovančev) regresni zahtevek rodil oziroma tedaj je zavarovalnica pridobila pravico od toženke uveljavljati plačilo regresa (prvi odstavek 336. člena OZ).
tožba na ugotovitev ničnosti - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je za obstoj slabe vere tožene stranke kot banke v kreditnem razmerju s tožnikoma kot potrošnikoma potrebno ugotoviti naklep, da je tožena stranka tožnika izpostavila neomejenemu tveganju iz škodoželjnih nagibov in neodvisno od izrecno ugotovljenega dejstva, da se je sama zavedala, da se tečaj lahko znatno spremeni bodisi v eno bodisi v drugo smer, o čemer po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje tožnika ni poučila?,
2. Ali je uporaba zakonskega pogoja iz tretje alineje 24. člena Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki določa nepoštenost, če pogodbeni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, odvisna le od pričakovanja potrošnika (tožnikov) na podlagi pojasnil tožene stranke kot banke in ne na podlagi njunega lastnega vedenja?,
3. Ali je treba zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo in ali obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, se šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 35. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-2, 63, 63/1, 63/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status begunca - država prvega azila - posebne okoliščine - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - nestrinjanje z dokazno oceno
Koncept države prvega azila se uporabi, ko je prosilcu že podeljen status begunca v drugi državi ali zadostna zaščita, vključno z načelom nevračanja, razen če so izkazane posebne okoliščine. Prosilec lahko izpodbija uporabo tega koncepta države prvega azila s sklicevanjem na svoje posebne okoliščine.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev obsega - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pripadajoče zemljišče po kriteriju iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 se ugotovi z uporabo dveh pravil. Resnična ureditev zemljišča za nek namen (statično pravilo) utemeljuje dejanski vidik v trenutku izgradnje stavbe. Nato je treba utemeljiti še, da je bilo za ta namen tudi uporabljano (dinamično pravilo). To pomeni, da upoštevamo naknadne spremembe, in to ne le na normativni ravni (npr. spremembe prostorskih aktov), ampak tudi v naravi (npr. dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenja ipd.), kar vse lahko vpliva na spremembo obsega (ali celo na njegov obstoj) funkcionalnega zemljišča stavbe. Pri uporabi dinamičnega pravila je odločilnega pomena tudi pretekla redna raba, kar kaže na povezanost kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 42. člena ZVEtL-1. Toda ker je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-2 ugotavljanje stanja na presečni datum (tj. datum lastninjenja), ni pomembno, kako se je zemljišče uporabljalo kasneje (razen če trditve udeležencev terjajo presojo po tretjem odstavku 44. člena ZVEtL-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - ugoditev predlogu
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko videz nepristranskosti sodišča okrnjen, če je na njem zaposlen sorodnik stranke v postopku. Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča.
V konkretnem primeru je sodnica sodečega sodišča hči nasprotne udeleženke, gre torej za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi. Hkrati pa je v postopku znatno angažirana, saj je bila pooblaščenka predlagateljice v poskusu zunajsodne rešitve spora. Iz letnega razporeda Okrajnega sodišča v Celju navsezadnje izhaja, da navedena sodnica med drugim sodi tudi na nepravdnem oddelku, ki je pristojno za reševanje tovrstnih sporov. Vse navedeno kaže, da dvoma v nepristranskost ni mogoče zaobiti z izločitvijo posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Celju. Podana je splošna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo z delom posameznega sodnika ali dvom v njegovo nepristranskost ni razlog za delegacijo pristojnosti celotnega sodišča, temveč - če je utemeljen - le za izločitev posameznega sodnika.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Tožnica z navedbami, da toženec ni zahteval odmere, ki jo je v razveljavitvenem sklepu odredilo sodišče druge stopnje (torej odmere stavbišč na parc. št. 2067/1 in 2062/1 k. o. ..., na katerih delno stojita toženčeva objekta), prikrito meri na procesno kršitev sodišča druge stopnje.
Ker gre za neupošteven pritožbeni razlog, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji
Zakon o dedovanju v četrtem odstavku 177. člena določa, da če ni nobene zapuščine v Republiki Sloveniji, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Zatrjevane slabe ekonomske razmere v izvorni državi ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se tam ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.