javni razpis - ureditvena začasna odredba - uspeh s tožbo - finančna sredstva - proračunska sredstva - pravni interes - zavrnitev pritožbe
Pritožnici bodo tudi v primeru če s tožbo v tem upravnem sporu uspe, finančna sredstva, ki jih je želela pridobiti na javnem razpisu in katerih razdelitev s predlagano začasno odredbo želi zadržati, zagotovljena. Toženka bo namreč morala potrebna finančna sredstva zagotoviti iz drugih virov (proračun). Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa tako ne vpliva na pritožničin pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena ali omejena. Ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe tako za pritožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki jo brez tega ne bi mogla doseči, niti si pritožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožnica tako za izdajo predlagane začasne odredbe ne izkazuje pravnega interesa.
URS člen 22. ZUP člen 260, 260-9,. ZV-1 člen 199. ZUS-1 člen 51, 51/ 1, 59, 93, 93/1.
dopuščena revizija - obnovljeni postopek - voda iz istega izvira - koncesija - glavna obravnava po ZUS1 - izvedba dokazov - presežen obseg obnove upravnega postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - pogoji za dodelitev koncesije - ugoditev reviziji
Zakonski pogoji za sojenje na seji niso izpolnjeni tedaj, ko je Upravno sodišče soočeno tako s pravnimi, kot dejanskimi očitki, usmerjenimi zoper izpodbijani akt. Tudi odločitve o tem, kaj je glede na razlago materialnega prava upoštevno dejansko stanje in katera dejstva so posledično (ne)sporna, Upravno sodišče ne sme sprejeti na seji.
Upravno sodišče je na seji izvajalo dokaze in ocenjevalo dejstva. S tem je poseglo v revidentovo pravico do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave). Kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo, se lahko na seji nadzor Upravnega sodišča nad pravilnostjo dokazne ocene upravnega organa omeji izključno na preizkus procesnih kršitev v zvezi z obrazložitvijo odločbe upravnega organa (njen obstoj, razumljivost, konsistentnost, logičnost, nearbitrarnost ipd.), vsebinska presoja pravilnosti obrazložitve glede ugotovljenega dejanskega stanja in vpogled v (listinske) dokaze pa terja izvedbo glavne obravnave, ki je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave).
Upravni organ s tem, ko je družbi A. d. d. omogočil uresničevanje pravice do udeležbe v postopku, skladno z namenom dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP v zvezi z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, pri tem pa v okviru razlogov sodbe o dovolitvi obnove z dne 25. 5. 2017 obrazložil, zakaj je za učinkovito uresničevanje te pravice v obnovljenem postopku treba ugotavljati, ali revident izpolnjuje pogoje za podelitev koncesije na podlagi 199. člena ZV-1, kot tudi kako in v čem izpodbijana odločba posega v pravne koristi družbe A. d. d., ni presegla okvira obsega po 9. točki 260. člena ZUP dovoljene obnove postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00067372
ZD člen 173, 173/1. ZPP člen 270, 270/3, 377, 384, 384/1, 384/3. ZNP-1 člen 37.
zapuščinski postopek - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - narava zapuščinskega postopka - nepravdni postopek - revizija v nepravdnem postopku - dovoljenost revizije zoper sklep sodišča druge stopnje - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - procesni sklepi - nedovoljena revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene
Pritožbeno sodišče je z napadenim sklepom zavrglo pritožbo revidenta zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje preklicalo lasten sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi in s to odločitvijo nadaljevalo obravnavo zapuščinske zadeve. Ker pri sklepu pritožbenega sodišča ne gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, revizija ni dovoljena.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Zatrjevano tveganje, da bo pritožnik v izvorni državi izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju (hudi revščini), je posledica splošnih razmer v Maroku, ki ustvarjajo revščino v državi, ne pa stanja, ki bi mu bil individualno izpostavljen pritožnik zaradi ravnanj subjektov preganjanja ali resne škode zaradi okoliščin, ki bi jih sprožal kateri od pravno upoštevnih razlogov, ki so kot razlogi preganjanja našteti v 27. členu ZMZ-1, kot razlogi resne škode pa v 28. členu istega zakona.
Institut mednarodne zaščite je namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja.
ZIZ člen 10, 10/1, 42, 42/2. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija (še vedno) ni dovoljena.
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti, je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, se šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo z delom posameznega sodnika ali dvom v njegovo nepristranskost ni razlog za delegacijo pristojnosti celotnega sodišča, temveč - če je utemeljen - le za izločitev posameznega sodnika.
predlog za dopustitev revizije - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - dvom v nepristanskost - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga
Zakon o delovnih razmerjih - prečiščeno besedilo (1983) člen 73, 77, 89. ZUTD člen 65, 140. ZPP člen 181.
poslovodna oseba - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - odpoklic - prenehanje delovnega razmerja - pogodbena zaveza - izrek sodbe - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Četudi 7. točka 9. člena pogodbe o zaposlitvi napotuje na splošno zakonsko ureditev prenehanja delovnega razmerja, to ne pomeni, da jo je možno uporabiti mimo pogodbenega dogovora iz 1. točke 9. člena pogodbe o zaposlitvi. Ravno to pogodbeno določilo je odraz posebne ureditve, ki jo za poslovodne osebe dopušča zakon in ki si jo je tožnik izgovoril ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi - da mu po odpoklicu s funkcije generalnega direktorja pred iztekom mandata delovno razmerje za določen čas ne preneha in se ga do 31. 3. 2023 razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim in za to delovno mesto sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31. 3. 2023. Navedeno toženkino zavezo tožnik utemeljeno prikazuje kot poseben pogodbeni pogoj, ki mora biti izpolnjen, preden lahko pridejo v poštev tudi drugi zakonsko določeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Toženka sporne zaveze iz 1. točke 9. člena pogodbe o zaposlitvi ni sprejela pod pogojem, da bo razpolagala z ustreznim delovnim mestom. Ker je sprejela nepogojno pogodbeno obveznost, naknadno določanje pogojev z njene strani ne more privesti do razbremenitve obveznosti. Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti tudi vsebinska presoja utemeljenosti poslovnega razloga ne pride v poštev. Zato so tudi nepomembne ugotovitve sodišč druge in prve stopnje o tem, glede katerih delovnih mest toženka ni imela potrebe po tožnikovem delu.
Po postopkovnih pravilih (181. člen ZPP - ugotovitev obstoja pravnega razmerja) bistvo ugodilnih odločitev (izrekov) v sporih iz naslova odpovedi ni v ugotovitvi nezakonitosti odpovedi v izreku sodne odločbe, ampak v ugotovitvi, da delovno razmerje na podlagi takšne odpovedi ni prenehalo, ampak še naprej traja oziroma obstoji. Ugotovitev o nezakonitosti odpovedi je torej podlaga za priznanje delovnega razmerja, ne pa predmet odločitve. Prav tako ni nobenega razloga za razveljavitev odpovedi. Gre za enostranski akt delodajalca (ne npr. za pogodbo ali odločbo delodajalca), zato njegova razveljavitev ne more imeti nobenega dejanskega ne pravnega učinka. Zadostuje ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki na podlagi odpovedi ni prenehalo, ampak mu je trajalo tudi od 9. 1. 2021 do 31. 10. 2021. Za ta čas je upravičen do pravic iz delovnega razmerja, s plačo v višini 10.830,00 EUR mesečno, znižano za prejeta nadomestila za brezposelnost, upoštevaje zakonsko ureditev v ZUTD.
ZDR-1 člen 137, 137/9, 148, 148/2. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32, 32b.
dopuščena revizija - nadomestilo plače - praznik - letni dopust - neenakomerno razporejen delovni čas - razporeditev delovnega časa - letni razpored - mesečni razpored dela
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica, ki opravlja delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, za en teden letnega dopusta ne more biti upravičena do nadomestila plače za 42 ur, ampak le za 40 ur, kot delavci, ki opravljajo delo v enakomerno razporejenem delovnem času;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da glede pravice do nadomestila plače za praznik ni pomemben letni razpored dela, ampak zadostuje mesečni razpored, objavljen v prejšnjem mesecu;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da iz drugega odstavka 32.b člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva izhaja podlaga za zavrnitev zahtevka iz naslova nadomestila plače za praznik;
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je brez opravljene pritožbene obravnave ugotovilo dejstva (da je tožnica leta 2021 že prejela nadomestilo plače za šest praznikov), ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot toženec, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 31, 31/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/1-4.
dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo v breme zavoda - neposredno sodno varstvo - delovni in socialni spor - osnova za izračun nadomestila - naknadno izplačana plača
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je dopustno neposredno sodno varstvo delavca (brez izvedbe predhodnega upravnega postopka na zahtevo delavca) za plačilo razlike nadomestila med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS;
- ali je dopustno, da delavec v primeru, ko je na njegovo zahtevo o pravici do razlike nadomestila za vtoževano obdobje (ali del vtoževanega obdobja) že dokončno in pravnomočno odločeno v postopku pred ZZZS, in mu ta razlika ni bila priznana, isto razliko uveljavlja tudi v delovnem sporu proti delodajalcu in ali je takšen zahtevek utemeljen;
- ali se v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS šteje tudi poračun plač, ki se nanaša na obdobje, relevantno za obračun nadomestila, čeprav je izplačan po poteku tega obdobja (oziroma v naslednjih koledarskih mesecih ali letih).
dopuščena revizija - začasna nezmožnost za delo - dokazna ocena
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je dokazna ocena sodišča druge stopnje v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je bila tožnica v spornem obdobju nezmožna za delo.
javni uslužbenci - plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - proračunski uporabnik - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da razpoložljivost sredstev ni pogoj za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
dopuščena revizija - plačilo za poslovno uspešnost - prisotnost na delu - diskriminacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta določbi drugega in tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o določanju dela plače za poslovno uspešnost nasprotnega udeleženca, ki kot kriterij za določitev tega dela plače določata prisotnost delavca na delu, diskriminatorni.
subjektivne meje pravnomočnosti - modifikacija obtožnega akta - čas storitve kaznivega dejanja - zastaralni rok - pomoč pri kaznivem dejanju - zakonitost dokazov - kolizija ustavnih pravic
Če sodišče druge stopnje podvomi v dokazno oceno, mora personalne dokaze, ki se izvajajo neposredno, tudi sámo neposredno izvesti (zaslišati priče), medtem ko je pri izvajanju listinskih dokazov izenačeno s sodiščem prve stopnje, ki dokaze izvaja po določbi 339. člena ZKP, zato praviloma ni nobene potrebe, da bi se listine in druga pisanja na obravnavi pred sodiščem druge stopnje znova prebralo.
Teza, da bi moral biti konkretni opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe zoper obtoženega A. A. identičen opisu dejanja iz pravnomočnih sodnih odločb zoper obsojena D. D. in C. C., ki sta priznala krivdo za udeležbo pri istem kaznivem dejanju, je zmotna.
Državni tožilec pri spreminjanju obtožbe zoper konkretnega obtoženca ni in ne more biti omejen s pravnomočnimi sodbami, izdanimi zoper druge udeležence pri istem kaznivem dejanju, razen v delih, ki se nanašajo na njihovo (torej že pravnomočno razsojeno) vlogo pri dejanju.
Čas izvrševanja kaznivega dejanja udeleženca v ožjem smislu se pokriva s časom, ko je zakonske znake izvrševal storilec kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00066803
ZKP člen 372, 372/1, 372/4.
kršitev kazenskega zakona - določenost v zakonu
V razmerju do biti kaznivega dejanja in v razmerju do njene pravne opredelitve (kvalifikacije), je vzročna zveza stvar dejstev, po katerih bo sodišče ugotovilo, ali je storilec s posamezno izvršitvijo sploh izpolnil bit katerega od kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika ali drugega zakona s kazensko pravnimi določbami in v naslednjem koraku, katero od teh dejanj je bilo izvršeno. V primeru, ko sodišče zmotno presodi glede biti kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zmota v drugem primeru pomeni kršitev kazenskega zakona iz 4. točke tega člena.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - druga sodna odločba - pravnomočno končan postopek - obnova kazenskega postopka
Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da predlog ponovne izvedbe dokaza z istim dokaznim sredstvom o isti dokazni temi ne pomeni novega dokaza. V zvezi s presojo v zahtevi za obnovo predlaganih novih izvedenskih oziroma strokovnih mnenj iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja stališče, da v primeru izvedenstva ne zadostuje sklicevanje na drugega izvedenca in golo sklepanje o morebitni vsebini njegovega izvida in mnenja. Z vidika presoje, ali gre za nov dokaz, je odločilen prikaz novih dejstev in novih dokazov, ki direktno vplivajo na novo (izvedensko) mnenje, ki je drugačno od mnenja, danega v pravnomočno končanem kazenskem postopku.
UZITUL člen 22b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22d. ZMZPP člen 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6, 23, 23/1.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - pridržek javnega reda - uporaba tujega prava - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
UZITUL je del (ustavnega) pravnega reda Republike Slovenije. Sprejeta razlaga relevantnih določb tega predpisa v sodni odločbi, ki izvira iz civilne zadeve, obravnavane pred sodišči druge države pogodbenice, je predmet preizkusa v postopku priznanja v okviru ovire za priznanje iz 6. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe, ker sicer ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali sodba druge države pogodbenice nasprotuje ustavi in pravnemu redu Republike Slovenije. To pomeni, kot je bilo že obrazloženo, da je uspešnost predlagatelja v postopku priznanja odvisna tudi od odgovora na vprašanje, ali sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se zahteva, temelji morda na razlagi določb predpisa zaprošene države, ki z vidika ustave in pravnega reda te države ni sprejemljiva. Če je odgovor pritrdilen, se priznanje in izvršitev takšne sodne odločbe zavrne.
bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neodvisna bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - vračilo prejetega - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije - ugovori naročitelja - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - ugoditev reviziji
Zgolj prizadevanje tožeče stranke - podjemnika za odpravo napak, ki so se na izvršenem delu pokazale v garancijski dobi, ne izkazuje, da je tožena stranka – naročnik del neutemeljeno prejela garancijski znesek, do katerega iz temeljnega posla (Pogodbe) ni imela pravice. Upravičenje naročnika garancije do vračila zneska, plačanega iz unovčene garancije, na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR, je odvisno od utemeljenosti naročiteljevih ugovorov, ki se nanašajo na temeljni posel, v zvezi s katerim je bila dana garancija.