ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZNP-1 člen 42.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - zavrnitev predloga - predlog za dopustitev revizije - pridržanje - postulacijska sposobnost - najbližja oseba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, ki ga je vložila najbližja oseba nasprotnega udeleženca, je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
URS člen 14, 125. ZPP člen 367a, 367b. ZUS-1 člen 64. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
ZPP člen 24, 24/1. ZIZ člen 100, 100/1. ZS člen 114, 114/1, 114/3, 114/4. ZUODNO člen 3-10. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8-52.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naslov dolžnika - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč
Ali je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zadevo pravilno odstopilo Okrajnemu sodišču v Velenju in s tem pravilno rešilo vprašanje o pristojnosti v tej zadevi, je odvisno od tega, kam spada dolžnikov naslov.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - stranka zaposlena na pristojnem sodišču - vpisničarka - dvom v nepristranskost sojenja - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je druga dolžnica zaposlena prav na izvršilnem oddelku bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, druga dolžnica pa je na tem sodišču zaposlena že vrsto (prek 26) let.
ZDavP-2 člen 138. ZDS-1 člen 18. ZDDPO-2 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 18/15.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetniška dejavnost - dolžnost predložiti listine - poslovna dokumentacija - poseg v pravico do zasebnosti - osebni podatki - odločba Ustavnega sodišča - davčna osnova - opravljena storitev - čas plačila - zavrnitev revizije
Za odvetniško dejavnost se pri izračunu davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in med prihodke poslovnega leta upošteva tudi ocenjena vrednost odvetniških storitev, ki jih je odvetnik nesporno opravil v davčnem letu tudi v postopkih, ki v tem letu še niso bili zaključeni, in za katere še ni dobil plačila.
Odvetniška družba, je kot pravna oseba po prvem odstavku 3. člena ZDDPO-2 zavezanec za DDPO. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenih računovodskih standardov, če zakon ne določa drugače. Poslovni subjekti so dolžni svoje računovodske in knjigovodske listine voditi skladno z veljavnimi računovodskimi standardi, ki se lahko (kot strokovna pravila in dognanja računovodske stroke) po ustaljenih stališčih Vrhovnega sodišča uporabijo tudi kot pripomoček pri razlagi zakona, v zvezi s presojo materialnih pogojev za priznanje prihodkov in odhodkov.
Neutemeljeno je stališče revidenta, da bi njegova davčna obveznost lahko nastopila šele, ko bi prejel prihodke od stranke, saj bi glede na zgoraj pojasnjeno tudi revident moral računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takem računovodenju pa se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo in ne šele ob plačilu, kot sta to določala tedaj veljavni SRS 18.15. in 12. člen ZDDPO-2. Pri tem sklicevanje na ZOdvT, ni utemeljeno, ker to ni poseben davčni predpis ali pravna norma, ki bi urejala obdavčenje, pač pa je ta zakon urejal le razmerja med odvetnikom in njegovo stranko. Zato za to obdavčitev ni merodajno, kdaj je odvetnikova storitev zapadla v plačilo po 9. členu ZOdvT.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-217/19 odločilo, da ZDavP-2, veljaven tudi v času odločanja tožene stranke v obravnavani zadevi, ni bil v neskladju z Ustavo v delu, ki se nanaša na pooblastilo davčnih organov tožene stranke in s tem povezane dolžnosti odvetnika glede predložitve listin in dokumentov, iz katerih so razvidni podatki poslovnega razmerja, ki omogočajo identifikacijo odvetnikovih strank. Ustavno sodišče je pri tem izhajalo iz predpostavke, da je mogoče, da podatke o poslovnih razmerjih strank davčni organi pridobijo ločeno od drugih zaupnih podatkov strank in poudarilo, da ima za to pravico in dolžnost skrbeti predvsem odvetnik sam. Ob tem je zavzelo stališče, da lahko odvetniki v prvi vrsti sami zmanjšajo nevarnost nesorazmernih posegov v odvetniško zasebnost, in sicer tako, da „nemudoma vsestransko ločijo shranjevanje podatkov o svojem finančnem poslovanju od arhiviranja tiste dejavnosti, ki se nanaša na vsebino razmerja med odvetnikom in njegovimi strankami“. Odvetnik je tisti, ki mora v davčnem postopku v okviru svoje sodelovalne dolžnosti presoditi, posredovanje katerih dokazov davčnemu organu je z vidika varstva odvetniške zasebnosti še sorazmerno in katerih ne, in nadalje, da lahko odvetnik (na podlagi take presoje) bodisi davčnemu organu ponudi druge dokaze bodisi zavrne predložitev zahtevanih. V morebitnem sporu z davčnim organom bi lahko nato uveljavljal prekomeren (neutemeljen) poseg tega organa v pravico do odvetniške zasebnosti v pravnih sredstvih, torej tudi, da mu nepredložitev dokazov, ki jih ne sme predložiti v dokaznem postopku, ne sme škodovati.
URS člen 14,125. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - načelo enakosti - exceptio illegalis - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
URS člen 14, 125. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - načelo enakosti - exceptio illegalis - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo, in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/3. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije napačno uporabilo 144. člen ZUP v povezavi z 9. členom ZUP in 157. členom ZDavP-2, ko je v upravnem sporu, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, presojalo po pravilih, ki veljajo za posebni ugotovitveni postopek in ne po pravilih, ki veljajo za skrajšani ugotovitveni postopek?
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - manjše sodišče - strokovna sodelavka - ugoditev predlogu
Ker je zakonita zastopnica upnika zaposlena na okrožnem sodišču kot strokovna sodelavka, na okrajnem sodišču pa je začet izvršilni postopek, bi to utegnilo v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, ker sta sodišči v isti stavbi in gre za manjši sodišči ter posledično za večjo povezanost med sodniki in sodnim osebjem.
zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje - skupna lastnina - trditveno in dokazno breme - verzijski zahtevek - zmotna uporaba materialnega prava
Za utemeljenost verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je pomembno pravno vrednotno izhodišče, ki ga je Vrhovno sodišče izčrpno pojasnilo v sodbi II Ips 126/2014 z dne 25. 2. 2016. Ta stališča so uporabljiva tudi za verzijska razmerja med skupnimi lastniki, saj ni stvarno utemeljenih razlogov za razlikovanje.
Stališče nižjih sodišč, da prikrajšanje tožnice ni podano, ker ni dokazala, da bi sporne nepremičnine oddajala v najem oziroma ker ni jasno, kako bi jih uporabljala, je napačno. Tožnica je kot skupna lastnica upravičena do svojega deleža lastninskih upravičenj na spornih nepremičninah, katerih pomemben del je njihova uporaba. Za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka ni pomembno, kako naj bi v spornem obdobju skupno nepremičnino uporabljala (sama ali z oddajanjem v najem). Pomembno je le, da jo je toženec v nasprotju z njeno izraženo željo prikrajšal v možnosti te uporabe ter s tem posegel v njeno premoženjsko pravico. Izračunavanje povprečne tržne najemnine s pomočjo cenilca je le metoda ("pripomoček") sodišča, s pomočjo katere denarno ovrednoti koristi iz takšnega prikrajšanja.
ZDoh-2 člen 18, 105, 105/1, 105/3, 105/3-11. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - posojila - drug dohodek - odmera dohodnine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je posojilno razmerje med pravno osebo kot posojilodajalcem ter z njim povezano fizično osebo kot posojilojemalcem zgolj zaradi pogodbeno nedoločenega roka za vračilo posojila (vračilo na poziv) ter pomanjkanja zavarovanja posojila kljub posojilojemalčevemu vračanju posojila dovoljeno kvalificirati kot (obdavčljivo) izplačilo povezani osebi in ne kot posojilo?
Ali lahko davčni inšpekcijski organ v inšpekcijskem nadzoru nad pravno osebo kot posojilodajalcem pravni posel, v katerem kot posojilojemalec nastopa povezana fizična oseba, rok vračila posojila pa ni določen (vračilo na poziv) še pred posojilodajalčevo podajo zahteve za vračilo posojila ter pred zastaranjem takega zahtevka posel pravno kvalificira v nasprotju s pogodbeno voljo pogodbenikov (kot izplačilo povezani osebi, ne pa posojilo)?
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - zavrnitev predloga
Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja stališče sodnikov o potrebnosti uvedbe postopka in predlagani so načini, kako naj sodišče postopa s podajo enotnega predloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodišče je postopalo v skladu z zakonom zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo.
delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - časovna oddaljenost dogodkov - zavrnitev predloga
Okoliščina, da naj bi bil nasprotni udeleženec sodnik Okrožnega sodišče v Mariboru do leta 1998, po presoji Vrhovnega sodišča po 25 letih več ne more biti relevantna okoliščina v luči 67. člena ZPP.
sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.