mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlog za vložitev prošnje - pritožbena novota - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
URS člen 25. ZUS-1 člen 5, 5/3, 36, 36/2, 36/2-4, 39, 39/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
ustavitev postopka po tožbi - pritožba - sklep procesnega vodstva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - molk organa - pravni interes - zavrženje pritožbe
Odločitev procesnega vodstva v upravnem postopku ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, zato tudi ni podano samostojno sodno varstvo zaradi molka organa iz tretjega odstavka 5. člena ZUS-1. Povedano drugače, s tožbo zaradi molka organa ni mogoče zahtevati izdaje akta, ki ni upravni akt oziroma akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu sklepu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku (23. in 157. člen Ustave). Procesni akt je (in ostane) procesni akt, ne glede na to na kakšnem pravnem področju je izdan in v zvezi s kakšnimi okoliščinami.
Pritožnik v upravnem sporu tako ne more izpodbijati odločitve o podaljšanju roka za opravo naloženega ravnanja v upravnem postopku. Na obstoj procesnih predpostavk pa po uradni dolžnosti pazi tudi Vrhovno sodišče. Tako na podlagi prvega odstavka 78. člena ZUS-1 v pritožbenem postopku izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Se je pa v sodni praksi izoblikovalo stališče, da zavrnilne sodbe v takem primeru, če se je pritožil tožnik, ne razveljavi, temveč pritožbo zavrže, saj zanjo nima pravnega interesa. Še toliko bolj to velja za pritožbo zoper sklep sodišča o ustavitvi postopka.
ZUP člen 6, 6/2. ZUS-1 člen 40, 40/3, 64, 64/1, 64/1-4. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/5. ZS člen 62a, 62a/2, 62a/3.
zmotna uporaba materialnega prava - prosta presoja Sodnega sveta - odločanje po prostem preudarku - imenovanje predsednika okrožnega sodišča - število mandatov - določna opredelitev - ugoditev tožbi
Zakon o sodiščih izključuje iz prostora proste presoje oceno Sodnega sveta, da kandidat morda ne izpolnjuje pogojev in kriterijev za imenovanje (zgolj) zato, ker je že bil imenovan na mesto predsednika sodišča. Če dopustimo, da je ocena o tem v polju proste presoje Sodnega sveta, izvotlimo jasno in nedvoumno odločitev zakonodajalca, da določi zakonske pogoje za imenovanje na mesto predsednika sodišča (med drugim) na način, da ne omeji možnosti ponavljanja mandatov. To ni sprejemljivo, ker odločanje po prostem preudarku ne pomeni pravno nevezanega odločanja in je tudi Sodni svet vezan na Ustavo in zakon ter je le v tem okviru lahko pooblaščen za odločanje po prostem preudarku.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 4, 5, 7, 10. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8, 8/1, 61.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - nezakonito zadržanje otroka - Rusija
Vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča za razvezo zakonske zveze z mednarodnim elementom je urejeno z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. 11. 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj II a). Ta je del nacionalnega prava Slovenije kot države članice Evropske unije, jo zavezuje in se uporablja neposredno.
V obravnavani zadevi je bistveno, da je bil predlog za odločitev o varstvu in vzgoji ter stikih otroka (kar po 3. členu MKSOVO spada med ukrepe za varstvo otroka) vložen skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev. V takih primerih 10. člen MKSOVO določa pritegnitev postopka o varstvu, vzgoji in stikih otroka k sodišču, pristojnemu za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev (atrakcijo pristojnosti), čeprav slednje za samostojno odločanje o varstvenih ukrepih (morda) po 7. členu konvencije ne bi bilo pristojno.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - prekinitev postopka - mediacija - vročitev tožbe v odgovor - poziv za odgovor na tožbo - soglasje k mediaciji - sklepčnost tožbe
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 37, 42.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd)
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe - z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - pogodba o borznem posredovanju - povrnitev premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - pooblastilo - nepooblaščena oseba - pisni nalog - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00072646
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 150, 150/1.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - višina nadomestila - nečiste denarne terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede sledečih vprašanj:
1. Ali je bilo s tem, ko nadomestilo po drugem odstavku 72. člena ZDen ni bilo prisojeno po cenah na dan izdaje sodbe, pravilno uporabljeno materialno pravo?
2. Ali bi morali tožniki denarni dajatveni tožbeni zahtevek, postavljen v tožbi, do izdaje sodbe, s katero je bil njihov zahtevek najmanj do polovice zavrnjen, zvišati, da bi bili upravičeni do odškodnine po cenah na dan izdaje sodbe, sicer bi jim sodišče prisodilo več kot so zahtevali?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta v breme tožnikov obračunali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in zavarovanje?
zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP ne more preizkušati, ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji, ampak le, ali so (ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena) obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča. Pritožnik, čeprav se sklicuje na drugi odstavek 357.a člena ZPP, v resnici ne utemeljuje nobenega od tam naštetih razlogov. Pritožbo očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu (v konkretnem primeru, ali je pravilna njegova presoja o nesklepčnosti tožbe). Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - pristojnost sodišča RS - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor prve in druge toženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno sodišče Republike Slovenije, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nesrečo pri delu - dejanski delodajalec - skupno delovišče - varstvo pri delu - odklonitev dela - zavrnitev predloga - prispevek k nastanku škode
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 15, 15/1, 15/2.
predlog za dopustitev revizije - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - mladoletna oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že v zahtevi za presojo ustavnosti in zadevi II Ips 67/2020 podrobneje pojasnilo svoje stališče, da namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr). Vendar pa sistemska pomanjkljivost oziroma izvedbena vrzel glede nameščanja mladoletnikov sodišč ne odvezuje, da v konkretnih zadevah, upoštevajoč vse okoliščine primera, najdejo najustreznejšo rešitev za vsak posamezen primer in določijo konkretno ustanovo, ki naj ukrep izvrši, četudi vsi pogoji za izvršitev ukrepa v tej ustanovi niso oziroma v resnici sploh ne morejo biti izpolnjeni. Vsestransko morajo torej pretehtati, katera rešitev najmanj posega v pravice vseh prizadetih oziroma neizpolnjevanje katerega od pogojev je za mladoletnika najmanj neugodno.
Načelen odgovor na izpostavljeno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo oziroma je že odločilo v zadevi II 67/2020, tako ne daje rešitve za odločitev v konkretnem primeru. S posameznimi navedbami v predlogu sicer predlagatelj tudi določno graja stališča sodišča o presojenih koristih mladoletnika z odrejeno namestitvijo v socialno varstveni zavod, vendar pa v zvezi s tem konkretnih vprašanj ne izpostavi.
krajevna pristojnost - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Kazenska ovadba, vložena zoper obdolženca s strani nekdanje predsednice sodišča, zaradi daljšega preteka časa ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Okoliščina, da je dolžnica babica strojepiske, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer sodeluje s sodnico in ima vpogled v spis, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.
silobran - kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj
Neutemeljena je trditev obsojenčevega zagovornika, da v izreku opisano ravnanje obsojenca v razmerju do oškodovanega C. C. ne dosega pravnega standarda spravljanja v podrejen položaj. Iz opisa kaznivega dejanja nasilništva je razvidna tako visoka stopnja intenzitete fizičnega napada obsojenca na oškodovanca, da za izpolnitev zakonskih znakov spravljanja v podrejen položaj zadostuje že enkratno ravnanje storilca.
Upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča in pravilo, da silobran zoper silobran ni mogoč, je sodišče utemeljeno zaključilo, da obsojenec v razmerju do oškodovanega B. B. ni mogel ravnati v silobranu.
Neutemeljena je trditev zahteve, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni ugotovilo „biti kaznivega dejanja, ki naj bi ga izpolnil oškodovani B. B.“, ker bi šele ugotovitev obstoja konkretnega kaznivega dejanja lahko vodila do zaključka, da je oškodovanec ravnal v silobranu. Obsojenčev zagovornik prezre, da se oškodovanemu B. B. v tem kazenskem postopku ni očitala storitev nobenega kaznivega dejanja. Sodišče zato ni imelo pooblastila ugotavljati, katero konkretno kaznivo dejanje naj bi oškodovani B. B. storil s tem, ko se je vmešal v pretep. Z ugotavljanjem pravne opredelitve tega kaznivega dejanja bi namreč sodišče, v nasprotju z obtožnim načelom, samo prevzelo funkcijo pregona, ki je v rokah državnega tožilca. Upoštevaje navedeno za presojo, da je oškodovani B. B. ravnal v razmerju do obsojenca v okoliščinah silobrana, povsem zadoščajo ugotovitve sodišča, da je od svojega prijatelja C. C., ki je bil žrtev kaznivega dejanja nasilništva, odvračal istočasen, resničen in protipraven napad.
Revizija je vselej dovoljena zoper odločbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (tretji odstavek 384. člena ZPP). Drugi toženec bi zato lahko v zvezi z zavrženjem njegove pritožbe neposredno vložil (dovoljeno) revizijo. Ker revizije, ki je že po samem zakonu dovoljena, ni mogoče dopustiti, je predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrženju pritožbe, nedovoljen.
Predlog za dopustitev revizije tudi v preostalem delu ni dovoljen. Drugi toženec je bil enotni sospornik s prvim tožencem le v zvezi s primarnim zahtevkom, vendar je bil ta v celoti pravnomočno zavrnjen. S pravnomočno odločitvijo o podrednem zahtevku pa mu tudi ni bila naložena nobena obveznost. V tem delu torej drugi toženec nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zgolj zaradi stroškov pravnih sredstev kot stranske terjatve pa revizije prav tako ni mogoče dopustiti.