ZUS-1 člen 30, 31, 31/2, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
tožbeni predlog v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Tožbeni predlog v sporih o zakonitosti upravnega akta, v katerih se (poleg o tožbi v sporu polne jurisdikcije) odloča o izpodbojni ali ugotovitveni tožbi, ni strogo formaliziran, mora pa biti iz njega mogoče jasno ugotoviti zahtevan obseg odprave akta oziroma ugotovitve njegove nezakonitosti. Če iz tožbe navedenega ni mogoče razbrati, je taka tožba pomanjkljiva in je ni mogoče obravnavati. Odgovor na to, kdaj tožbe ni mogoče obravnavati, je zato odvisen od okoliščin (vsebine) vsakokratne tožbe in je stvar preizkusa v vsakem primeru posebej. Zato mora sodišče, če meni, da vložene tožbe ni mogoče obravnavati, v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo. Izpodbijani sklep navedenim zahtevam glede obrazloženosti ne zadosti, saj iz njega ni mogoče razbrati, na čem temelji ocena sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti in tudi o nejasnosti tožbenega predloga, ki onemogoča obravnavo tožbe.
kolektivna pogodba - povračilo stroškov - povračilo stroškov in drugih prejemkov - sklepanje kolektivne pogodbe
ZUJF je zaradi javno finančnih razlogov prekinil veljavnost prejšnjih določb KPND v zvezi s povračili stroškov in nekaterih drugih prejemkov in s tem tudi posegel v pravice do povračil stroškov in drugih prejemkov (ki so bile pred tem urejene s Spremembami KPND 98, ki jih je podpisal predlagatelj tega spora), te pravice pa določil na novo. Ta poseg ni bil protiustaven niti ni posegel v kolektivno pogajanje, saj je bil v obdobju sprejemanja zakona (prav z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize) in z namenom ohranjanja kolektivnega dogovarjanja že predhodno sklenjen tudi Dogovor in v skladu z dogovorom tudi Aneks h KPND 2012, ki je začel veljati naslednji dan po uveljavitvi ZUJF. Če navedeni Dogovor in Aneks takrat ne bi bila sprejeta, bi se 164. do 181. členi ZUJF-a uporabljali neposredno. Navedena ureditev predstavlja zakonski poseg v prejšnjo ureditev iz javno finančnih razlogov. Poseg je ostal tudi v okvirih, ki so jih določili oziroma so se z njimi strinjali socialni partnerji, saj določbe zakona z res minimalnimi razlikami niso drugačne kot določbe Dogovora in Aneksa h KPND 2012. Kljub zakonskemu posegu je torej prišlo do ohranitve kolektivnega dogovarjanja in tudi do nove ureditve (nižjih) povračil stroškov ter drugih prejemkov z Dogovorom in Aneksom h KPND 2012. Zato zakonski poseg v okoliščinah tega primera ni bil v nasprotju z načeli svobode kolektivnega dogovarjanja.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
plačilo razlike v plači - pedagoška obveznost - načelo enakosti
Iz navedenega izhaja, da je treba v tem sporu - v okviru postavljenih trditev strank - primerjati tožničine obveznosti z obveznostmi predavateljev, ki imajo število ur NPO določeno na podlagi 30-tedenskega študijskega programa ter tako preveriti, ali je tožnica, ki kot predavateljica v 40-tedenskih študijskih programih opravi 360 ur NPO (in druge obveznosti), v enakem položaju kot predavatelji, ki na 30-tedenskih študijskih programih opravijo 270 ur NPO (in druge obveznosti). Tožnica je lahko s temi predavatelji v enakem položaju le, če je obseg njihovih drugih obveznosti upoštevno večji, sicer pa gre pri plačilu njihovega dela za nerazumno razlikovanje med obema skupinama predavateljev na škodo tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00060279
ZPIZ- člen 116. ZPIZ-2 člen 82. ZPIZ-2G člen 121, 121/2. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom iz 116. člena ZPIZ/92 in pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko iz 82. člena ZPIZ-2 enakovrstni pravici v smislu drugega odstavka 121. člena novele ZPIZ-2G.
Pristojnost delovnega sodišča v odškodninskem sporu zaradi nesreče pri delu je po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana, če delavec toži delodajalca. Po drugem odstavku istega člena je pristojnost delovnega sodišča v tovrstnem sporu podana tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Ker je v tem sporu tožena le zavarovalnica, ki ni tožnikov delodajalec, ni podlage za ugotovitev stvarne pristojnosti delovnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b. ZUS-1 člen 59, 59/2-3.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje po sodniku posamezniku - delno zavrženje predloga
V izpodbijani sodbi ni stališč na katera se nanašajo 1., 2. in 5. vprašanje. V tem delu predlagatelj polemizira z razlogi iz odločbe davčnega organa, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa. Navedena vprašanja tako ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila. Ker torej predlog nima kratke obrazložitve (in je tudi ne more imeti), zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede 1., 2. in 5. vprašanja ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.
Dopustilo pa je revizijo glede vprašanja: Ali odločanje Upravnega sodišča po sodnici posameznici brez izvedbe glavne obravnave, ker je v sporu med istima strankama ob podobni dejanski in pravni podlagi že odločilo (tretja alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pri čemer je takrat odločala sodnica posameznica v upravnem sporu, kjer je vrednost spornega predmeta presegala 20.000 EUR, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka zaradi opustitve izvedbe glavne obravnave (sojenje na seji)?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče iz vsebine predloga ne more na enostaven način in nedvoumno razbrati, na katero konkretno pravno vprašanje, relevantno za odločitev v zadevi, cilja predlagatelj in s katerimi razlogi utemeljuje napačnost stališč Upravnega sodišča v sodbi.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine - slovenska vojska - misija - neizkoriščen tedenski počitek - denarna odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču, da je prisojena odškodnina za posamezen dan v vrednosti osmih ur, ne glede na ugotovljen čas kršitve tedenskega počitka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede vpliva kontinuitete najemne pogodbe ter pogoja vpisa v register neprofitnih stanovanjskih organizacij na upravičenost do subvencije neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00060634
SPZ člen 106, 115. ZTLR člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o opravljanju storitev in poslov upravljanja - veljavnost pogodbe - stroški obratovanja in upravljanja - posel izrednega upravljanja - določitev vrednosti solastninskega deleža - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - pravica do izjave - sodba presenečenja - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da Pogodba o upravljanju, sklenjena19. 8. 1997, v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna,
in
- ali ima sodba sodišča druge stopnje značilnosti sodbe presenečenja in pomeni kršitev tožničine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00060884
ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fonogram - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - spor o pravici intelektualne lastnine - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov vtožuje nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre za spor iz avtorski sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je po 6. točki drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku podana izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. V drugem odstavku 103. člena Zakona o sodiščih pa je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji predpisana izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP pa ne pride v poštev v primeru revizije, saj revizijo izrecno ureja sam ZIZ v 10. členu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odškodninski spor - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - najemna pogodba - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da predložitveno sodišče na podlagi sklenjene najemne pogodbe uporablja poslovne prostore tožene stranke, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP, saj predmetni odškodninski spor med tožnico in toženko (Republiko Slovenijo) ni v ničemer povezan s tem najemnim razmerjem.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe
Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je predvidena pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom (s katerim je tožbo zavrglo). Zoper tako odločitev pa pritožba ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - direktor - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je nekdanja družbenica in direktorica stečajnega dolžnika hkrati zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, in živi v nepremičnini, ki je predmet prodaje v stečajnem postopku pri tem sodišču, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00060915
URS člen 22, 23, 28, 29, 32, 34, 35. ZKP člen 17, 39, 285c, 330, 339, 340, 371, 420, 421, 424, 515. KZ-1 člen 41, 113. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje (storitve) kaznivih dejanj - razpolaganje z oškodovancem - privolitev oškodovanca - kršitev temeljnih človekovih pravic - protipravno ravnanje državnega organa - trditveno breme obrambe - objektivna nedosegljivost priče - mednarodna pravna pomoč - pošten postopek - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - priznanje krivde soobdolženca - član hudodelske združbe - pravica do nepristranskega sojenja - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o priporu
Trditvenemu bremenu nezakonitosti delovanja državnega organa (tožilstva) obramba ne more zadostiti s posplošenimi namigovanji, da naj bi državno tožilstvo selekcioniralo dokazno gradivo ali da bi v predkazenskem postopku zbrani podatki morda lahko vsebovali tudi razbremenilno vsebino (t. i. fishing expedition).
Objektivna nedosegljivost prič kot dokaznih sredstev obstaja tudi, kadar se pristojni organi zaprošene države kljub skrbnemu in vztrajnemu ravnanju našega sodišča ne odzivajo na zaprosila za izvedbo zaslišanj prek mednarodne pravne pomoči, posredovana po diplomatski poti. Iz utrjene sodne prakse izhaja, da je zahtevi po poštenem sojenju zadoščeno, kadar je obdolžencu (obrambi) vsaj enkrat v postopku omogočeno, da se sooči z obremenilnimi pričami, da se seznani z njihovimi izpovedbami ter da se nanje lahko odzove.
Če sodišče ne sprejme obrambnih tez glede neke pravnorelevantne okoliščine ali če zavrne povezan dokazni predlog, še ne pomeni, da je šlo pri tem za rezultat vnaprej oblikovane dokazne ocene. Za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno pri odločanju o dokaznih predlogih gre takrat, kadar sodišče predlog za dokazovanje relevantnega dejstva zavrne kot neuspešen, ne da bi se hkrati (obrazloženo) sklicevalo na predhodni uspeh dokaznega postopka.
Že iz jezikovne razlage zakonskega znaka "zaradi (izkoriščanja) storitve kaznivih dejanj" po prvem odstavku 113. člena KZ-1 pojmovno izhaja, da je žrtev trgovine z ljudmi (lahko) istočasno storilec drugega kaznivega dejanja, ki ga izvršuje kot sredstvo doseganja protipravnih premoženjskih ciljev storilcev trgovine z ljudmi, ki z žrtvijo razpolagajo. Prav tako že iz opisa inkriminacije "ne glede na morebitno privolitev te osebe" izhaja, da privolitev v izvrševanje kaznivih dejanj za druge, ki je motivirana z bivanjsko stisko ranljive žrtve, ne izključuje biti kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Zlasti pa privolitev žrtve v razpolagalna ravnanja storilcev še ne pomeni (nujno) privolitve v kršitve njenih temeljnih človekovih pravic.
Izkoriščanje (ekonomske) ranljivosti žrtve ne predstavlja izvršitvene oblike razpolaganja z žrtvijo v smislu prvega odstavka 113. člena KZ-1 (kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči, drugače razpolaga), temveč gre za sredstvo, da se razpolaganje z žrtvijo doseže.
Kadar je sodišče v celotni obrazložitvi sodbe z izjemo izolirane nespretne opredelitve konsistentno pri utemeljevanju krivde obsojenca, ni moč govoriti o precejšnjem nasprotju v razlogih o odločilnih dejstvih (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Šele presoja obrazložitve sodbe kot celote pokaže, ali je njena notranja kohezivnost porušena do te mere, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Vključenost ravnanj kasneje obravnavanih obdolžencev v opis predhodno izrečene sodbe enemu od soobdolženih na podlagi priznanja krivde sama zase ne vzbuja pomislekov o nepristranskosti članov sodečega senata, kolikor gre za neizogibno vključitev pri presoji ravnanj priznavajočega obdolženca kot člana hudodelske združbe. Nujna je celovita presoja okoliščin konkretnega procesnega položaja, tj. ali je sodišče prestopilo mejo (dovolj) skrbnega in zadržanega procesnega postopanja, pri čemer kršitve pravice do nepristranskega sojenja ne utemeljuje ne dejstvo, da bi sodišče v sodbi na podlagi priznanja krivde iz opisa dejanja lahko izpustilo očitke, ki se nanašajo zgolj na soobdolžence, niti dejstvo, da opis njihovih ravnanj ni podan v pogojni obliki.
Sklep o preiskavi in obtožnica, nasploh pa domnevne kršitve, ki jih je mogoče odpraviti na glavni obravnavi ter ki nimajo vpliva na zakonitost sodbe, ne morejo biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Enako velja za sklepe o odreditvi ali podaljšanju pripora, saj bi njihovo izpodbijanje v zahtevi, vloženi zoper pravnomočno končno odločbo, pomenilo podaljšanje zakonskega (prekluzivnega) roka za vložitev zahteve zoper sklepe o priporu v teku postopka.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi
Vrhovno sodišče je že v zadevi I Kr 53718/2020 z dne 28. 1. 2021 presodilo, da okoliščina, da so bližnji sorodniki oškodovanke odvetniki, ki odvetniški poklic pretežno opravljajo na območju določenega Višjega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Sodniki so v Republiki Sloveniji pri odločanju vezani na Ustavo, zakone in svojo vest, zato je v sodni praksi sprejeto stališče, da zgolj običajni, kolegialni odnosi med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskega sojenja.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena.