določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da z izločitvenimi razlogi, ki se nanašajo na posamičnega sodnika, ni mogoče utemeljevati predloga za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPP člen 352. Revalorizacija tarif po Tarifi o pogojih in načinih uporabe fonogramov v komercialnih radijskih programih ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2022) člen 3. ZKUASP člen 44, 44/1, 44/4-1, 44/7, 44/9 53, 53/1, 54, 54/2, 54/3, 54/4, 56, 56/1.
Svet za avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - zavrženje tožbe - splošen abstraktni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pristojnost Ustavnega sodišča - pravni interes
Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - okrajno sodišče - organizacijska enota - zavrnitev predloga
Trditev tožeče stranke, da naj bi bilo okrožno sodišče nadrejeno sodišče okrajnemu sodišču, ne morejo izpodbiti videza objektivne nepristranskosti Okrajnega sodišča v Murski Soboti, v katerega dvomi tožeča stranka. Sodniki sodišč sodijo na podlagi Ustave in zakona in so v tem pogledu neodvisni in samostojni. V primeru nezadovoljstva katere od pravdnih strank z odločitvijo pa so na razpolago ustrezna pravna sredstva na pristojna pritožbena sodišča, kot tudi izredna pravna sredstva na Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče pri sojenju tudi ni nadrejeno okrajnemu sodišču – vsako od teh sodišč odloča v okviru svojih pristojnosti, pravna sredstva pa z odločitvijo nezadovoljna stranka vloži na višje sodišče. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine v k. o. 2314 ...
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešanec vpisan kot lastnik.
ZPP člen 377, 384, 384/3. ZDZdr člen 30, 30/1. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ker so dolžniki predlog vložili sami, pri tem pa niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, njihov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sklicevanje dolžnikov na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - priposestvovanje solastnine - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Navedena odločitev Vrhovega sodišča in stališče, da je tudi v konkretnem primeru priposestvovanje solastniškega deleža mogoče, nista v nasprotju z opisanim konceptom in ne trčita ob logiko načelnega stališča, da zaradi nezdružljivosti posesti in idealnega (miselnega) deleža priposestovanje idealnega deleža solastnine ni mogoče.
Kadar oseba zatrjuje izvrševanje dejanske oblasti na celotni nepremični, tožbo pa vloži zgolj zoper enega od zemljiškoknjižnih lastnikov, to ni ovira za ugotovitev priposestovanja solastniškega deleža toženega zemljiškoknjižnega solastnika. Taka ugotovitev ne preprečuje, da tožnik kasneje vloži tožbo zoper drugega solastnika. Tožeča stranka v takem primeru izpolnjuje vse materialnopravne pogoje za priposestovanje nepremičnine. To, da je tožila le enega od solastnikov, pa ima za posledico delno zavrnitev tožbenega zahtevka. Če tožnik vselej lahko zahteva manj od tistega, do česar bi bil upravičen, mu tudi sodišče lahko dosodi manj od tistega, kar zahteva. In ugotovitev solastniškega deleža je manj (minus) od ugotovitve lastninske pravice - in ne nekaj drugega (aliud).
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - pravna narava pogodbe - mešana pogodba - prodajna pogodba - navidezna darilna pogodba - mešano darilo - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - načelo enakovrednosti dajatev - subjektivna ekvivalenca - izključitev predkupne pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba, sklenjena med prvo in drugo toženko dne 22. 8. 2017 prikriva mešano (prodajno darilno) pogodbo, pri kateri je zaradi močnih subjektivnih prvin kavze tožnikova predkupna pravica izključena. Ker tožnik ni tretja poštena oseba, ne pride v poštev uporaba tretjega odstavka 50. člena OZ .
ZSS člen 34a, 34a/4, 36,. ZUP člen 6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
napredovanje sodnika v višji naziv - prosti preudarek - zavrnitev tožbe
V odločbi U 3/2022 z dne 30. 9. 2022 se je Vrhovno sodišče soočilo s stališči iz prejšnjih odločb in je od njih odstopilo z zelo obsežno obrazložitvijo. Poudarilo je, da ZSS v pogledu pričakovane strokovne usposobljenosti, uspešnosti pri obvladovanju izzivov sojenja in osebnostnih lastnosti ne razlikuje med višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na neposredno višje sodniško mesto, in višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na istem sodniškem mestu. Zato je potrdilo stališče, da mora pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS Sodni svet odgovoriti na vprašanje, ali bi sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom lahko uspel, oziroma oceniti, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti in delovnih sposobnosti. Vrhovno sodišče je tako že v zadevi U 3/2022 in nato tudi v zadevi U 4/2022 z dne 13. 9. 2022 odločilo, da je zato utemeljeno stopnjevanje zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku pri napredovanju v višji sodniški naziv, in da zato ni v nasprotju z namenom 34a. člena ZSS stališče Sodnega sveta, da pri tej vrsti napredovanja upošteva celotno sodniško kariero kandidata.
Sodni svet je z vidika organizacije državne oblasti poseben organ (državni organ sui generis). To se izraža v njegovi sestavi, saj poleg šestih sodnikov članstvo sestavlja tudi pet strokovnjakov, nesodnikov, ki jih na predlog predsednika države izvoli državni zbor (131. člen Ustave). Na tak način se vzpostavlja nadzor javnosti nad delovanjem sodstva in preprečuje stanovska solidarnost, ki bi utegnila ogrožati zagotavljanje ustrezne kakovosti sodstva. Zato Sodni svet tudi vse pomembne odločitve sprejema z dvotretjinsko večino (29. člen ZSSve). Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče že v zadevah U 3/2022 in U 4/2022 je zato, da bi bil lahko ta ustavni položaj Sodnega sveta spoštovan in ohranjen, v sodnem sporu med sodnikom in Sodnim svetom preizkus pravilnosti in zakonitosti odločb Sodnega sveta pred Vrhovnim sodiščem omejen le na preizkus zakonitosti postopka in morebitne prekoračitve zakonskega okvira za prosti preudarek oziroma odločanja v nasprotju z namenom prostega preudarka (prim. 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 36. členom ZSSve).
Vrhovno sodišče soglaša, da ima Sodni svet zaradi svojega pomembnega ustavnega položaja v okviru prostega preudarka pri odločanju o napredovanju ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom, v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pooblastilo, da pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika navedenega javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje. Zaradi tega Sodnemu svetu ni mogoče očitati, da bi odločal mimo kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS in mimo Meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Povzetim razlogom izpodbijane odločbe tudi ni mogoče očitati nerazumnosti. Zato je Vrhovno sodišče ocenilo, da Sodni svet ni prekoračil meje prostega preudarka in ni odločil v nasprotju z namenom, zaradi katerega mu je pooblastilo dano. Tu pa se preizkus Vrhovnega sodišča zaustavi.
volitve predsednika republike - kandidatura - kvalificiran predlagatelj - društvo - podpisi volivcev
Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti.
Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.