KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008295
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prikazovanje dejanskih okoliščin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih
Iz okoliščin konkretnega primera, ob upoštevanju zaupnega odnosa, ki se je predhodno vzpostavil med obsojencem in oškodovanko, in dejstvu, da je obsojenec vedel, da je oškodovanka ravno v tistem času prejela denar iz naslova prodaje stanovanja, je nedvomno mogoče sklepati, da je obsojenec, četudi ne eksplicitno (expressis verbis), pač pa z opisovanjem finančnih težav, povezanih z domnevnim odprtjem tovarne, oškodovanki povsem nazorno izrazil željo, naj mu posodi denar.
Opis kaznivega dejanja zagovornici ne daje nobene podlage za očitek kršitve kazenskega zakona, saj iz opisa dejanja jasno in določno izhaja, med drugim tudi to, na kakšen način je obsojenec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, ko ji je zatrdil, da ustanavlja firmo, ki se bo ukvarjala z bio oljem, in da ji bo denar vrnil v dveh mesecih, ter ji v ta namen izročil pisno potrdilo.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nevarna vožnja v cestnem prometu - huda telesna poškodba storilca
Pri kaznivem dejanju po 314. členu KZ-1 razlaga, da samoogrozitvena ali samopoškodbena dejanja, kljub temu, da storilec sproži (nevarne) sile, ki jih ne more več obvladovati, s kazenskopravnega vidika niso kazniva, ni bila nikoli resno problematizirana.
Ni se mogoče strinjati z vložnikom, da že jezikovna razlaga spremenjene določbe 324. člena po noveli KZ1-B, podprta z namensko, ne dopušča drugačne razlage, kot da je predmet ogrožanja in v kvalificirani oblikah poškodovanja vsaka oseba, torej tudi voznik sam.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000297
URS člen 35.. ZKP člen 83, 83/2, 370, 370/1-1, 371, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Zvočno snemanje obsojenca in posredovanje posnetka organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenca, nedvomno pomeni poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Vendar pa je bil po presoji Vrhovnega sodišča, ob uporabi načela sorazmernosti, poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten. Zvočni posnetek, ki ga je sodišče upoštevalo kot dokaz, je namreč nastal v trenutku obsojenčevega izvrševanja izredno hudega kaznivega dejanja - napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ. Pravica do osebne varnosti oziroma življenja oškodovanke ima v konkretni situaciji nedvomno prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu oziroma zasebnosti, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivega dejanja in z izvedbo dokaza s poslušanjem posnetka na glavni obravnavi.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - javna listina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dnevnik vzgojne skupine
Pritrditi je stališču nižjih stališč, da je dnevnik vzgojne skupine javna listina v smislu tretjega odstavka 251. člena KZ-1 že zato, ker se mora voditi pri poslovanju dijaškega doma na podlagi 55. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih izdanega na podlagi 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vložnikovo sklicevanje na Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju oziroma na Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju, torej na podzakonske predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati ali širiti definicije, ki jo vsebuje zakonski predpis.
Okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako ZPP v 224. členu kot ZUP v 169. členu, kot navaja že vložnik. Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina pa je lahko javna le, če jo ti organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Kot javna listina po določbi tretjega odstavka 179. člena ZUP veljajo potrdila in tudi druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, ob pogoju, da so le-te v skladu s podatki uradne evidence. Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila; organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi (Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnikom o bivanju v dijaškem domu) vodijo predpisane evidence in predpisano dokumentacijo. V tretji alineji 55. člena citiranega pravilnika je med dokumentacijo, ki jo vodijo organi dijaškega doma določeno tudi vodenje dnevnika vzgojne skupine, ki med drugim vsebuje podatke, vezane na vzgojno izobraževalni proces z vzgojno skupino in dijake. Ker dokazuje evidenco o delu vzgojiteljev ter dijakov vzgojne skupine v določenem šolskem letu (zato je zanj obstajala obveznost predložitve šolski inšpekciji ob obravnavi poslovanja dijaškega doma), je dnevnik vzgojne skupine javna listina tudi na tej podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00000310
KZ člen 254, 254/1, 254/3.. ZKP člen 371, 371/2, 395, 395/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost sodbe
Kot je utemeljeno presodilo že sodišče prve stopnje (5. in 6. točka razlogov sodbe) ter pritožbeno sodišče (6., 7. in 8. točka razlogov sodbe) za obstoj kazenske odgovornosti v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni treba, da je storilec formalni direktor družbe, temveč zadošča, da v podjetju dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe. Obsojencu očitano kaznivo dejanje lahko namreč stori vsakdo, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, lažne podatke o zakonito pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov ali drugih prepisanih obveznosti, ali na drug način preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti.
Pritožbeno sodišče v razlogih sodbe ni omenilo, da so obsojenčevi zagovorniki v pritožbi predlagali, da sodišče druge stopnje posluša zvočni posnetek zaslišanja priče M. A., niti ni pojasnilo, zakaj tega dokaznega predloga ni izvedlo. Pritrditi je treba zahtevi za varstvo zakonitosti, da je pritožbeno sodišče s takšnim ravnanjem kršilo določbo prvega odstavka 395. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi odločbe presoditi pritožbene navedbe ter obsojenčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe pritožbenega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008289
ZKP člen 285, 285c, 285c/2, 285č, 285č/6, 354, 354/1, 355, 355/2, 371, 371/2, 372, 372-4, 450č, 450č/3. KZ člen 126, 126/5-2, 244, 244/1, 244/2. KZ-B člen 261, 261/3. ZVis člen 37, 37/3, 72, 72/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba na podlagi priznanja krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - pritožbeni razlogi - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - javna služba - financiranje javne službe - uradni položaj - gospodarska dejavnost - tržna dejavnost - razlaga zakona
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne.
Prvenstveno merilo za presojo, ali gre pri neposrednem plačilu uporabnika za nejavno financiranje javne službe ali za tržni vir javnega zavoda, je torej zakonska opredelitev obsega javne službe. ZVis tega obsega ni določil in ga še vedno ne določa. V strokovni literaturi je zavzeto jasno stališče, da plačilo izrednega študija pomeni nejavno financiranje javne službe. Poleg tega je cena zagotavljanja blaga in storitev javne službe določena s predpisom, cena blaga in storitev dopolnilne (tržne dejavnosti) pa zaradi proste konkurence ne sme biti določena s predpisom. Izredni študij pomeni le prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, ki se opravi na način in po postopku, določenem s statutom (z drugim odstavkom 114. člena Statuta Univerze na Primorskem je predpisano, da je izredni študij po vsebini in zahtevnosti enak rednemu). Posledica opravljenega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, predpisana s prvim odstavkom 32.a člena ZVis (pridobitev javnoveljavne izobrazbe z diplomo, ki je javna listina), ni vezana na način študija, temveč na opravo vseh obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe. Vrhovno sodišče na tej podlagi zaključuje, da ni mogoče sprejeti stališča nižjih sodišč, da izvajanje izrednega študija pomeni opravljanje tržne dejavnosti.
Jezikovna razlaga prvega in drugega odstavka 244. člena v zvezi z 2. točko petega odstavka 126. člena KZ sicer navaja na sklep, da opravljanje sleherne dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plačilo, pomeni opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar taka razlaga, po kateri za gospodarsko dejavnost zadošča že sama odplačnost, ni pravilna, ker ne upošteva namena prvega odstavka 244. člena KZ in tudi ne umeščenosti inkriminacije v zakonsko poglavje. Jezikovno razlago je zato treba dopolniti s sistematično in namensko razlago. Tako dopolnjena in celovita razlaga privede do sklepa, da v položaju, ko pri opravljanju določene dejavnosti, poklica ali nalog, ni nič gospodarskega (ko torej ne gre za proizvodnjo ali promet blaga, opravljanje storitev na trgu, bančno ali drugo finančno poslovanje), ne gre za gospodarsko dejavnost – četudi je opravljanje take dejavnosti, poklica ali nalog odplačno.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe – omejena teorija družbenikov – vodenje ali nadzorstvo gospodarske družbe – ločenost premoženja
Z namenom poenotiti sodno prakso Vrhovno sodišče poudarja, da je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika tuje premoženje. Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Določba prvega odstavka 244. člena KZ prvenstveno varuje premoženjske interese družbe in zgolj posredno tudi premoženjske interese njenih družbenikov. Zato je v obravnavanem primeru, ko je poslovodja v nasprotju z zakonom in interesi družbe z omejeno odgovornostjo, na škodo družbe razpolagal s premoženjem družbe in s tem izrabil svoj položaj ter drugemu pridobil premoženjsko korist, uresničil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 37, 37/2, 213, 213/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanje
Napeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
prestajanje kazni zapora – delo v splošno korist – nepodaljšljiv rok
Rok dveh let, v katerem se lahko izvrši kazen zapora z delom v splošno korist, je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv; vendar pa v primerih, ko razlogi za neizvršitev dela niso v sferi obsojenca, neizvršitve dela ni dopustno sankcionirati s spremembo v zaporno kazen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008255
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 257, 257/3.
goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - premoženjska korist - presoja pritožbenih navedb
Obsojenec si je s tem, ko je prevzel zdravila na podlagi receptov, ki jih je nedovoljeno in neupravičeno sam napisal, pridobil protipravno premoženjsko korist (tudi če bi jih ali jih je namenil za zdravljenje družinskega člana).
Obsojenčev namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist je v opisu dejanja konkretiziran tudi z navedbami, da je poskrbel za unovčitev ponarejenih receptov in prevzem zdravil v lekarnah po drugih osebah, ob tem da je vedel, da sam ni
upravičen predpisovati teh specifičnih zdravil (za katere velja poseben postopek predpisovanja) in da osebe, na katere so bili recepti izdani, do teh zdravil niso bile upravičene niti jih niso potrebovale.
ZKP člen 407, 407/1-1. KZ-1 člen 53, 53/2-2, 53/2-3, 55, 55/1, 55/2.
kršitev kazenskega zakona - neprava obnova kazenskega postopka
Pri časovni uporabi materialnopravnih pravil, ki veljajo v postopku neprave obnove, je odločilen čas storitve kaznivega dejanja, ne pa čas pravnomočnosti zadnje sodbe, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo prepovedi retroaktivne veljavnosti kazenskega zakona, če je ta za storilca strožji. V nasprotnem lahko razlaga privede, tako je bilo v konkretnem primeru, do rezultata, ki je v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivne uporabe strožjega zakona. Stališče, ki ga je sodišče sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi, bi lahko pomenilo, da bi bilo mogoče storilcu, ki bi mu bilo v času veljavnosti poznejšega (strožjega) zakona sojeno za več kaznivih dejanj, storjenih v času veljavnosti prejšnjega (milejšega), z združevanjem kazni izreči enotno kazen na zgornji meji maksimuma zaporne kazni po strožjem zakonu, kar pa bi bilo v nasprotju z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2008268
ZKP člen 258, 265, 265/1, 265/3, 371, 371/1-8, 491. KZ-1 člen 70b, 70b/1.
dopolnitev izvedenskega mnenja - poseg v človekove pravice - pravica do zasebnosti - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - tehtanje ustavnih pravic - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljeni dokazi - varnostni ukrep - neprištevnost storilca
Vprašanje, kdaj je potrebno dopolniti izvedensko mnenje še z mnenjem drugih izvedencev, je stvar dokazne presoje, torej presoje uspeha dokazovanja z izvedencem, in gre pri tem za dejansko vprašanje.
Določbe 265. člena ZKP ne izključujejo možnosti, da se, kolikor se za to izkaže potreba, v izvedensko delo vključi tudi kliničnega psihologa, ki ima znanja, s katerimi psihiater ne razpolaga.
Vstop oškodovanke v stanovanje, ki ga je imela v posesti obdolženka, ter fotografiranje stanja ob vstopu v stanovanje, predstavlja poseg v obdolženkino pravico do (stanovanjske) zasebnosti. Vendar pa je takšen poseg glede na okoliščine konkretnega primera, ustavno dopusten.
V stanovanje je oškodovanka vstopila zaradi obrambe svoje pravice in pravice imetnikov sosednjih stanovanj do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, ter zaradi obrambe pravice stanovalcev in širše javnosti do varnosti (34. člen Ustave) ter zaradi zaščite zdravja oziroma zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave).
Oškodovankin vstop v stanovanje je predstavljal nujen ukrep za zavarovanje njenih ustavnih pravic in ustavnih pravic tretjih oseb ter za odvrnitev in preprečitev še večje škode.
Vrhovno sodišče je ob tehtanju kolidirajočih ustavnih pravic skladno z načelom sorazmernosti pravici oškodovanke do varstva zasebne lastnine in pravici stanovalcev ter širše javnosti do varnosti in zdravega življenjskega okolja v tem primeru dalo prednost pred pravico obdolženke do zasebnosti oziroma nedotakljivosti stanovanja. To pomeni, da izvedba dokazov v kazenskem postopku (vpogled v fotografije, ki so bile posnete ob vstopu v stanovanje), ne pomeni kršitve obdolženkine ustavne pravice do zasebnosti.
Določba prvega odstavka 70.b člena KZ-1, za razliko od določbe prvega odstavka 70.a člena KZ-1,ne določa, kakšno mora biti obravnavano dejanje glede na višino predpisane zaporne kazni oziroma kazni, ki se sme izreči zanj.
Zakon za izrek tega varnostnega ukrepa ne predvideva nobenega objektivnega kriterija (merila), v skladu s katerim bi bilo ukrep mogoče izreči le v primerih kaznivih dejanj, za katere je predpisana določena (minimalna) višina kazni zapora.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je kriva listina, kar je potrebno v opisu dejanja konkretizirati. Zakonski znak krive listine opisujejo druga dejstva in okoliščine, v obravnavanem primeru ponarejeni podpisi in skenirani žig.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008246
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 234.a, 234.a/1, 234.a/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – razlogi o odločilnih dejstvih – povezane gospodarske družbe – notranja razmerja - razmerja do tretjih oseb – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nadaljevano kaznivo dejanje – poslovna goljufija
Kakšna je bila poslovna povezanost med H. S. ter gospodarskima družbama K. in S. oziroma kako je poslovni sistem deloval navznoter (v njihovem medsebojnem odnosu), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na opis nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije povsem irelevantno. Pomembno je namreč to, kako sta H. S. oziroma obsojenec kot njen direktor ravnala navzven, to je v odnosu do posameznih komitentov, ki so ji zaupali svoje prihranke oziroma denarna sredstva.
Najmanj 86% izpostavljenost H. S. v odnosu do gospodarskih družb K. in S., ki je močno presegala mejo še dopustne odvisnosti nasproti povezanim družbam, nedelovanje sistema, neustreznost zavarovanj ter insolventnost obeh družb so dejstva, ki so v povezavi z drugimi okoliščinami relevantna z vidika očitkov glede nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za tista zamolčana dejstva, ki obdolženčeva intenzivna oglaševanja, med drugim, o visoki donosnosti, likvidnosti, 100% varnosti naložb ter maksimalni zavarovanosti vloženih sredstev, v odnosu do oškodovancev prikažejo v povsem drugačni (izkrivljeni) luči. Notranje delovanje poslovnega sistema kot takega oziroma (ne)ustreznost poslovnih odločitev subjektov v medsebojnem razmerju, zato niso okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo očitkov o tem kaznivem dejanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008247
KZ-1 člen 323, 323/1. ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - pripisljivost - teorija o ekvivalenčni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti
Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Utemeljeno tako državna tožilka navaja, da četudi se oškodovanec ne bi pripel z varnostnim pasom in tako kršil cestnoprometne predpise in četudi se zračna blazina ni aktivirala, navedeno na vzročno zvezo, ki je stekla zaradi protipredpisnega ravnanja obsojenke ni vplivalo oziroma je ni preusmerilo ali izničilo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja - premična stvar - opravljanje gospodarske dejavnosti
Po KZ-1 je kaznivo dejanje neupravičene uporabe tujega premoženja podano tudi v primeru, če storilec neupravičeno uporabi tuje premične stvari, ki so mu zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Vrhovno sodišče zato sprejema stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je obsojenec neupravičeno uporabil tujo premično stvar pri opravljanju gospodarske (avtoprevozniške) dejavnosti, pri čemer neupravičenost izhaja iz kršitev sklenjenega dogovora med pogodbenima strankama, kot je opredeljena v 4. členu najemne pogodbe, sklenjene 5. 3. 2013 in nato po enem mesecu podaljšane za še en mesec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008251
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev
Že razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer – kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.
Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis dejanja - preslepitev - čas storitve - odločba o kazenski sankciji
Izvajanje posla namreč pomeni obojestransko izpolnjevanje medsebojnih obveznosti pogodbenih strank pri konkretnem gospodarskem poslu, kar pomeni tudi njihovo pravočasno izpolnjevanje, tako tudi v dogovorjenih ali predpisanih rokih. Preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je namreč mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena in tako tudi v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da bi obveznosti obsojenca morale biti izpolnjene pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe V. T., d. o. o.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – protipravna premoženjska korist – prejemnik protipravne premoženjske koristi – razlaga zakona – načelo zakonitosti
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pravi pomen in vsebina določbe četrtega odstavka 261. člena KZ jasno in nedvoumno razvidna že iz samega besedila obravnavane določbe (t. i. jezikovna razlaga). Povedano drugače, razlaga navedene določbe je omejena s samo dikcijo določbe. Tako bi po presoji Vrhovnega sodišča vsaka drugačna razlaga predstavljala ekstenzivno razlago, ki bi pomenila nedovoljeno širjenje polja kriminalnosti, s čimer bi bilo prekršeno načelo zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave Republike Slovenije).