Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007865
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1, 371/2, 445. KZ-1 člen 209.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - nova dejstva in dokazi v pritožbi – obvestilo o seji pritožbenega senata - poneverba
Le zatrjevanje obsojenca, da se je branil z molkom (kar je sicer njegova pravica in izhaja iz četrte alineje 29. člena Ustave), ne pomeni, da lahko obdolženec šele v pritožbenem postopku navaja dokaze, čeprav za podajo dokaznih predlogov, seveda z utemeljitvijo relevantnosti izvedbe dokaza, ali pa za predložitev listin v spis v zvezi z obrambo pred obtožbo, ni bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nobenih objektivnih ovir.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog -- zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja - količina - konoplja
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje prepovedane droge po 186. členu KZ-1 že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
V določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal.
Poslovodstvo družbe tudi v primeru izjemno oteženih pogojev poslovanja ne sme iskati ustreznih, za družbo ugodnih poslovnih odločitev z neupoštevanjem oziroma kršenjem veljavne zakonodaje.
V obravnavanem primeru opisa dejanja iz izreka sodbe ni mogoče razlagati po njegovih posameznih delih (izrečene besede in nakazan udarec), temveč je treba tako konkretizirano ravnanje obsojenca obravnavati kot celoto, ki je v skupnem učinku pomenila uresničitev zakonskega znaka resne grožnje, storjene na način grdega ravnanja.
Ugotovljeno dejansko stanje še daje dovolj trdno podlago za uporabo instituta sostorilstva, saj naj bi osumljenec skupaj z bratom oškodovanko ne le ogovoril in stal poleg nje, temveč naj bi med soosumljenčevim poskusom ropa tudi stražil.
Kaznivo dejanje prikrivanja je trenutno kaznivo dejanje oziroma kaznivo dejanje stanja - dokončano je z nastankom prepovedanega stanja kot posledice, vzdrževanje protipravnega stanja (posest stvari) pa ni del kaznivega dejanja.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - dokaz resničnosti - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Spolno udejstvovanje posamezne osebe lahko sodi v najintimnejšo sfero osebnega življenja posameznika in v takšnem primeru brez privolitve posameznika ni dovoljeno objavljati ničesar. Vendar to ne velja absolutno, temveč je treba pri presoji vprašanja, v katero sfero zasebnega življenja posameznika spada posamezni primer njegovega spolnega udejstvovanja, upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti vprašanje, ali je posameznik v zvezi z njegovim spolnim udejstvovanjem upravičeno (legitimno, razumno) pričakoval varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007800
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. ZZZDR.
obrazložitev sodbe - nasilništvo - nasilništvo v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družina
Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR. Odločilno je zgolj dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja članov takšne socialne skupnosti, ki je po svojih osnovnih značilnostih podobna zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 ni mogoče tvoriti konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za kazniva dejanja zoper pravni promet, torej dejanja, pri katerih primarni objekt kazenskopravnega varstva predstavlja pravni promet, ne pa premoženje.
Dokazov informacijske narave sodišče ni dolžno izvajati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007808
ZKP člen 368, 368/3, 372, 372-1. KZ-1 člen 196, 202.
obrazložitev sodbe – oprostilni del sodbe brez obrazložitve - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Določba 196. člena KZ-1 ureja tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca, torej posameznika v delovnem razmerju. Določba 202. člena KZ-1 je v tem delu širša in ne zajema le neplačila prispevkov za socialno varnost, temveč vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (ko ne gre za neplačilo predpisanih prispevkov za delavca s strani delodajalca, ampak za druge kršitve predpisov o socialnem zavarovanju).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007786
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Dejstvo, da se je morala oškodovanka v strahu pred obsojenko umikati iz hiše, v kateri je sicer prebivala in je bil njen dom, ter zato hoditi po vasi in se v primeru hujšega mraza zatekati k sosedom, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obsojenke potisnjena in zato predstavlja določno konkretizacijo tega zakonskega znaka.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu - načelo zakonitosti
Z Zakonom o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, v katerem so naštete prepovedane snovi, med njimi v točki S1. anabolični steroidi, je Konvencija, z njo pa tudi Seznam, postala del našega notranjega prava. S tem je bilo zadoščeno načelu zakonitosti glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika tudi v delu, ki se nanaša na nedovoljene snovi v športu.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – dvojna kaznivost
V primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja se konkretno, storilcu očitano ravnanje, presoja glede na vse okoliščine primera, tako na primer glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.
ZKP člen 357, 357-3. 372, 372-1. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 22.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje – delovanje v skupini - prekršek
Obdolžencem se ni očitalo le neupoštevanje ukaza policistov, naj se razidejo in prenehajo s kršitvami javnega reda in miru, ampak tudi zavestno sodelovanje v skupinah protestnikov, ki sta policistom z aktivnim ravnanjem (metanjem granitnih kock, steklenic, palic in drugih nevarnih predmetov) poskusili preprečiti izvedbo ukazanega ravnanja, zakonitih konkretnih policijskih nalog zagotavljanja varnosti življenj, osebne varnosti, varnosti premoženja ter vzdrževanje javnega reda in miru.