KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007287
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 499, 499/1. KZ-1 člen 74, 74/1.
narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - postopek za odvzem premoženjske koristi – kršitev kazenskega zakona – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Na predobravnavnem naroku je državna tožilka za primer, da bo obsojenec krivdo priznal, predlagala izrek pogojne obsodbe z določno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbenemu očitku zagovornice pritrdilo in odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da predhodne pogojne obsodbe ni upoštevalo, bi zato obsojencu moralo določiti preizkusno dobo v trajanju enega leta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007288
ZKP člen 102, 102/3, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 38, 38/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 25, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi - odločilna dejstva - protispisnost – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - izčrpanje pravnih sredstev – pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pomoč - čas storitve kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.
Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Ni moč pritrditi zagovornikom, da pri osumljencu ni podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je osumljenec državljan tuje države, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, sodišče pa je ugotovilo tudi, da se pogosto giblje izven meja svoje matične države. Glede na navedene okoliščine je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost pobega večja od negotovosti, ki bi se ji osumljenec s pobegom izpostavil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5.
kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec bi kot nadrejeni moral ugotoviti, kakšno popravilo je treba opraviti oziroma bi moral popravilo, ki je potekalo med proizvodnim procesom, nadzirati, ob taki ugotovitvi bi tudi spoznal, da M. dela oziroma popravila ne zmore opraviti sam. Obsojenčeva opustitev dolžnega ravnanja je bila vzrok da je M. samostojno iskal pomoč drugega delavca in za njuno neuporabo osebne zaščitne opreme.
Obsojenka ni mogla zlorabiti dano ji pooblastilo, ker je s smrtjo pooblastiteljice to prenehalo in zato od tega trenutka dalje ni mogla več zastopati premoženjskih koristi pokojne kot pooblaščenka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007257
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2. KZ-1 člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona – pravna zmota
Da bi utemeljil zatrjevano pravno zmoto, bi moral obsojenec navesti upravičene razloge, zaradi katerih ni vedel, da je njegovo dejanje v nasprotju s pravom. Torej bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja, tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007263
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje življenja in varnosti ljudi ter njihovega premoženja, zadostuje za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če je njegov obstoj in relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakon
Zagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2007269
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 378, 378/1. KZ člen 234a. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007238
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
V zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev ni mogoče uveljavljati na takšen način, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Za ugotovitev kdo je lahko storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu je odločilnega pomena vprašanje, kdo dejansko daje navodila za delo in izvaja nadzor nad delom delavcev (dejanski delodajalec oziroma nadrejeni delavec) in ali oškodovanec to osebo šteje za svojega nadrejenega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.