KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006980
ZKP člen 344, 371, 371/1-10, 372, 372-5, 397. KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba - posebni pogoj – premoženjskopravni zahtevek – oškodovanec - opis kaznivega dejanja – čas storitve
Državni tožilec lahko v ponovnem postopku z obtožbo razpolaga kot v prvem sojenju, ne glede na to, da se zoper kasneje razveljavljeno sodbo ni pritožil.
Aktivna legitimacija za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka se presoja po pravilih civilnega prava in ne po določbi 144. člena ZKP (v konkretnem primeru zavarovalnica ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena, lahko pa priglasi zahtevek kot pravni naslednik oškodovancev, saj nanjo z izplačilom odškodnine preide pravica do povračila škode).
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni
Sodišče je pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v drugi sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007080
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Oškodovancu prizadejana huda telesna poškodba je bila plod dotedanjega skupnega agresivnega ravnanja vseh treh obsojencev, ki je privedlo do situacije, ko je oškodovanec obležal na tleh in s tem v položaju, ko mu je eden od obsojencev lahko skočil na prsni koš in mu prizadejal tako telesno poškodbo. Kateri od njih je konkretno zadal ta zadnji poškodbeni udarec, ni odločilna okoliščina.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007018
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 372, 372-4, 420, 420/1, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. KZ-1B člen 44. URS člen 14, 28.
zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – izvršitev odločb - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – načelo zakonitosti – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - načelo enakosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – načelo individualizacije
V primeru, ko je od storitve kaznivega dejanja do pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, prišlo do spremembe kazenskega zakona (enkrat ali večkrat), mora sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca z vidika možnosti nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist milejši, četudi je za storilca pri izreku obsodilne sodbe uporabilo drug zakon (npr. zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja).
Zakonodajalec z novelo KZ-1B s spremenjenim pravilom, v katerem je konkretiziral okoliščine, ki naj jih sodišče zlasti upošteva pri odločitvi, ali naj se zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist ali ne, vsebinsko ni spremenil meril tako, da bi lahko govorili o drugih merilih, kot jih je določal KZ-1.
Načelo individualizacije velja tudi za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006940
ZKP člen 285c, 285c/1, 354, 372, 372-5, 450b, 450b/2, 450č, 450č/2. KZ-1 člen 70, 70b.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – izrekanje varnostnih ukrepov – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Sporazum o priznanju krivde je vseboval izrek o varnostnem ukrepu po 70. b členu KZ-1, za katerega izrek pa ni bilo zakonske podlage. Zato bi sodišče (kljub strinjanju obsojenca v sklenjenem sporazumu o izreku tega varnostnega ukrepa) ob presoji zakonitosti sklenjenega sporazuma o priznanju krivde moralo ugotoviti, da je sporazum sklenjen v nasprotju z določbo drugega odstavka 450. b člena ZKP in skladno s tako ugotovitvijo sporazum zavrniti, ker je v sporazumu dogovorjen izrek varnostnega ukrepa bil nezakonit.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006958
ZKP člen 371, 371/1-5, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 169, 169/1, 169/3, 171, 171/4, 178, 178/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – upravičeni tožilec - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – presoja pritožbenih navedb
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča, ki niso skladni s prepričanjem obrambe, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva iz razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006975
ZKP člen 371, 371/2, 469, 478, 487. KZ-1 člen 206.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov - postopek proti mladoletnikom – zaslišanje staršev - rop – grožnja – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor
Za storitev kaznivega dejanja ropa ni relevantno, ali je pištola, s katero storilec grozi oškodovancu, prava, pomembno je le, da je oškodovanec prepričan, da je - ni treba, da je grožnja objektivno uresničljiva, mora pa biti resna, torej takšna, da pri oškodovancu objektivno vzbudi občutek osebne ogroženosti oziroma strahu ter da storilec to hoče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopek – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – postopek proti mladoletniku - izbira vzgojnega ukrepa
Zanikanje oziroma nepriznanje krivde ne more pomeniti obteževalne okoliščine pri izbiri vzgojnega ukrepa, saj bi to pomenilo neupoštevanje privilegija zoper samoobtožbo.
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 90, 91, 91/4, 99, 99/9-1, 228, 228/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – uporaba milejšega zakona – poslovna goljufija – majhna premoženjska korist - zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja
Znesek premoženjske koristi oziroma škode, ki jo storilec s kaznivim dejanjem povzroči in uresniči tako imenovano privilegirano obliko kaznivega dejanja, sodi med okoliščine, ki za storilca predstavljajo ugodnejši položaj.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Sodišče je pri izreku enotne kazni preklicalo pogojno obsodbo in upoštevalo določeno kazen, čeprav je ta že pred tem izgubila svojo samostojnost, ko je bila z združitvijo povzeta v drugo sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006974
ZKP člen 143, 148, 150, 159, 258, 329, 344, 354, 354/1, 354/2, 355, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 395, 395/1. KZ člen 217, 217/1, 217/2. URS člen 29, 29-3, 35, 37. ZIS člen 78, 79. ZVOP. ZPol člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - avdio video nadzor – pravica do zasebnosti - avdio in video nadzor delodajalca – snemanje v igralnici – sprememba obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - protispisnost – izvajanje dokazov - izvedenstvo – načelo neposrednosti – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama – presoja pritožbenih navedb - začasen odlog odvzema prostosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – privolitev oškodovanca – pravna opredelitev – goljufija – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Kršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obsojencu vselej v korist, zato je zagovornik v pravnem sredstvu ne more uveljavljati.
Za spremembo obtožnice na glavni obravnavi gre, kadar med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja kot historičnega dogodka.
Drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja ob istem historičnem dogodku ne more pomeniti nikakršnega presenečenja in ne spravlja obdolžencev v slabši položaj kot pred spremembo obtožbe.
Če sodišče izvedensko mnenje oceni, ter poda konkretne ter razumne razloge, na podlagi katerih sklepa, da mnenje ni tako logično in prepričljivo, da bi nanj lahko oprlo dokazne zaključke, s tem ne krši določb kazenskega postopka.
Privolitev oškodovanca, predvsem pri premoženjskih deliktih, ki izključuje protipravnost ravnanja, je lahko upoštevana le, če je v času izvršitve kaznivega dejanja storilcu znana in če je od začetka do konca izvršitve kaznivega dejanja izražena prostovoljno, nedvoumno in tudi ustrezno formalno oblikovana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006977
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11, 372, 372-5, 374.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - opis dejanja - sprememba obtožbe – odločba o kazenski sankciji
Za sklepčnost obtožnega akta ali izrek sodbe ni pomembno, kje in ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni. Konkretizacija obtožbe je namreč tista, ki omogoča obdolžencu učinkovito obrambo, hkrati pa preprečuje, da bi se obdolžencu za isto dejanje še enkrat sodilo.
Vsaka skrunitev groba še ne predstavlja hude oskrunitve groba kot izvršitvenega dejanja kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 312. člena Kazenskega zakonika (to je skrunitve, ki je po vsebini in intenzivnosti primerljiva s prekopavanjem ali razdrtjem groba).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006950
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 256, 256/1, 257, 257-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – odstoj kaznivega dejanja - posebni primer ponarejanja listin – položaj člana uprave
Člani uprave so imenovani za določeno obdobje in jim po preteku tega časa funkcija preneha. Ne gre torej za pogodbeno razmerje, ki bi veljalo brez omejitev za nedoločen čas, temveč je imenovanje članov uprave poseben korporacijski akt.
Če zanesljivost in nedvoumnost že izvedenih dokazov ni ostala v ničemer vprašljiva, jih izpostavljena abstraktna možnost drugačne dokazne ocene na podlagi predlaganega dokaza ni mogla v ničemer omajati.
Z uveljavljenimi posamičnimi zneski po potnih nalogih je obsojenec na v izreku opisani goljufiv način od istega oškodovanca sukcesivno pridobival izplačane zneske, pri čemer je ravnal z vnaprejšnjim, enovitim naklepom do vseh posamičnih izvršitvenih ravnanj, s ciljem, da si na ta način zagotovi relativno trajno pridobivanje protipravne premoženjske koristi, kot so jo predstavljali ti posamezni zneski in kot je znašala v skupnem znesku ... s tem je izkoriščajoč trajno kriminogeno situacijo izvršil eno samo kaznivo dejanje goljufije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006889
ZKP člen 129a, 359, 359/3, 364, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – obsodilna sodba – izrek – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – odmera kazni - objektivne in subjektivne okoliščine - zaposlitev
Sodišče je edino pristojno, da v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal.
Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti – ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007007
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2, 445.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - obvestilo o seji pritožbenega senata – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščine, ki izključujejo obsojenčevo kazensko odgovornost (2. točka 372. člena ZKP), ne morejo biti novo zatrjevana dejstva glede očitanega ravnanja, ampak so to dejstva, ki se tičejo obsojenčevega subjektivnega odnosa do dejanja, njegovega zavedanja o protipravnosti storjenega dejanja ter njegove prištevnosti, ki sta jih nižji sodišči v postopku ugotovili in presodili.
KZ člen 126, 126/13-2, 254, 254/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 99, 99/9, 249, 249/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost – uporaba milejšega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – večja premoženjska korist - davčna zatajitev - velika premoženjska korist
Kazenski zakonik (KZ), ki je veljal v času storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti, je določal kot enega od zakonskih znakov pridobitev večje premoženjske koristi, v času sojenja pa je veljal že spremenjeni Kazenski zakonik (KZ-1), s katerim je bilo spremenjeno poimenovanje obravnavanega kaznivega dejanja v davčno zatajitev ter kot element tega kaznivega dejanja določena velika premoženjska korist.
Razlikovanje med kaznivim dejanjem prikrivanja po 217. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem pranja denarja po 245. členu KZ-1 je bistveno za obravnavanje storilcev kaznivih dejanj:
če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje;
če storilec predikatnega kaznivega dejanja po storjenem kaznivem dejanju ne prikriva le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč poizkuša z določeno aktivnostjo zakriti njen izvor, pa bo lahko spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja.
Šele, če je storilčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju taka, da po subjektivni (zavedanje storilca, da je njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja) in objektivni plati (običajno gre pri pranju denarja za večje, povezane transakcije, oziroma za ponavljajočo dejavnost storilca) presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, je mogoče storilca predhodnega kaznivega dejanja spoznati za krivega tudi storitve kaznivega dejanja pranja denarja.