Če zanesljivost in nedvoumnost že izvedenih dokazov ni ostala v ničemer vprašljiva, jih izpostavljena abstraktna možnost drugačne dokazne ocene na podlagi predlaganega dokaza ni mogla v ničemer omajati.
Z uveljavljenimi posamičnimi zneski po potnih nalogih je obsojenec na v izreku opisani goljufiv način od istega oškodovanca sukcesivno pridobival izplačane zneske, pri čemer je ravnal z vnaprejšnjim, enovitim naklepom do vseh posamičnih izvršitvenih ravnanj, s ciljem, da si na ta način zagotovi relativno trajno pridobivanje protipravne premoženjske koristi, kot so jo predstavljali ti posamezni zneski in kot je znašala v skupnem znesku ... s tem je izkoriščajoč trajno kriminogeno situacijo izvršil eno samo kaznivo dejanje goljufije.
KZ člen 126, 126/13-2, 254, 254/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 99, 99/9, 249, 249/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost – uporaba milejšega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – večja premoženjska korist - davčna zatajitev - velika premoženjska korist
Kazenski zakonik (KZ), ki je veljal v času storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti, je določal kot enega od zakonskih znakov pridobitev večje premoženjske koristi, v času sojenja pa je veljal že spremenjeni Kazenski zakonik (KZ-1), s katerim je bilo spremenjeno poimenovanje obravnavanega kaznivega dejanja v davčno zatajitev ter kot element tega kaznivega dejanja določena velika premoženjska korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006930
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pravice obrambe - pogoji za sojenje v nenavzočnosti – zaslišanje obremenilnih prič – pristranskost izvedenca - poslovna goljufija
Če se sodišče odloča o sojenju v nenavzočnosti, mora preizkusiti ali so podane formalne predpostavke (ali je bil pravilno povabljen, ali je svoj izostanek opravičil in ali je bil pred tem že zaslišan) in materialna predpostavka (ali je njegova navzočnost nujna).
V obravnavani zadevi je bila odločitev, da obsojenčeva navzočnost ni nujna, pravilna, obsojenec pa tudi ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je možnost sodelovati pri zaslišanju izvedenca imel, pa se ji je odpovedal.
234.a člen KZ predvideva dva izvršitvena načina storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije in sicer aktivnega, da storilec pri izvajanju posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in drugega pasivnega, da s prikrivanjem preslepi oškodovanca, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/2. KZ-1B.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitev udeleženca cestnega prometa ali sopotnika – nevarna vožnja v cestnem prometu
Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1 zadošča že konkretna ogrozitev življenja ali telesa enega udeleženca cestnega prometa oziroma sopotnika v vozilu storilca tega kaznivega dejanja.
Razlikovanje med kaznivim dejanjem prikrivanja po 217. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem pranja denarja po 245. členu KZ-1 je bistveno za obravnavanje storilcev kaznivih dejanj:
če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje;
če storilec predikatnega kaznivega dejanja po storjenem kaznivem dejanju ne prikriva le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč poizkuša z določeno aktivnostjo zakriti njen izvor, pa bo lahko spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja.
Šele, če je storilčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju taka, da po subjektivni (zavedanje storilca, da je njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja) in objektivni plati (običajno gre pri pranju denarja za večje, povezane transakcije, oziroma za ponavljajočo dejavnost storilca) presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, je mogoče storilca predhodnega kaznivega dejanja spoznati za krivega tudi storitve kaznivega dejanja pranja denarja.
preiskava – zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pranje denarja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu presodilo, da so v opisu kaznivega dejanja podani elementi kaznivega dejanja pranja denarja (v nasprotnem primeru bi zahtevo za preiskavo zavrnilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 181. člena ZKP), vendar pa je ugotovilo, da državno tožilstvo ni predložilo dokazov, da bi obdolženci storili očitano kaznivo dejanje (da denar izvira iz kaznivega dejanja), zaradi česar je zahtevo za preiskavo, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, zavrnilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 181. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 221, 252, 252/1. KZ-1 člen 217, 245. Konvencijs Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in financiranju terorizma člen 9, 9/1.
Besedilo 252. člena KZ in 245. člena KZ-1, da kaznivo dejanje pranja denarja stori, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element - storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja.
Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora premoženja, in na takšno posledico pristane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006936
ZKP člen 96, 149a, 149a/1, 155a, 155a/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2, 421, 424, 424/1. KZ člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - obrazložitev odredbe - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - odločba o stroških kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - odločba o kazenski sankciji - izvrševanje kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - odredba - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
Obdolženec v kazenskem postopku nima pravice izpodbijati tistega dela sodbe, ki se nanaša izključno na drugega obdolženca (pa čeprav je v opisu kaznivega dejanja soobdolženca navedeno, da je dejanje storil skupaj z obdolžencem).
Izhajajoč iz namena obrazložitve odredbe prikritih preiskovalnih ukrepov samo dejstvo pomanjkljivosti obrazložitve ne more imeti za posledico, da bi bili z njo odrejeni ukrepi izvajani nezakonito. Pomembno je, da gradivo, ki ga je imel na razpolago odredbodajalec, omogoča naknadno meritorno presojo utemeljenosti odreditve ukrepov, torej presojo o tem, ali so bili v času izdaje odredbe izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
Vsak (so)storilec kaznivega dejanja je samostojno kazensko odgovoren v mejah svoje krivde, zato so lahko dejanja enega ali vseh sostorilcev drugače pravno opredeljena, mogoče pa je tudi, da eden od sostorilcev zaradi izključitve krivde sploh ni kazensko odgovoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006922
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe – presoja pritožbenih navedb
Zahtevo za varstvo zakonitosti se skladno z določilom 420. člena ZKP lahko vloži le zaradi konkretnih kršitev zakona, storjenih v obravnavanem postopku. Z navedbami, da bi bilo treba postaviti meje prostega razpolaganja „enoosebnega družbenika“, vložnik ne more uspeti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006896
ZKP člen 272, 272/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Predhodna kaznovanost za katerokoli kaznivo dejanje je lahko relevantna pri presoji obdolženčevega prejšnjega življenja oziroma njegovega odnosa do spoštovanja pravnega reda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006981
ZKP člen 101, 105. KZ-1 člen 57, 57/3.
premoženjskopravni zahtevki – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - upravičenec premoženjskopravnega zahtevka – pogojna obsodba - obveznost določena v pogojni obsodbi – zahteva za varstvo zakonitosti
S tem, ko sodišče ni odločilo o vloženih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, prisodilo pa jih je osebam, ki so v imenu oškodovancev podali predloge za uveljavitev zahtevkov, je kršilo določbi drugega odstavka 105. člena v zvezi s 101. členom ZKP in so te kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Vrhovno sodišče ne more odločati o pravilno uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, o katerih pa prvostopno sodišče sploh še ni odločilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006949
KZ člen 111, 111/1-3. ZKP člen 39, 39/2-2, 41, 60, 180, 289, 365, 371, 371/1-2, 372, 372-3, 384. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - popravni sklep - kršitev kazenskega zakona - prevzem kazenskega pregona - dejanska vročitev prejemniku - rok za opravo procesnega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - vročanje
Nepravilna vročitev za naslovnika ne more imeti pravnih posledic, če pa je iz njegovega ravnanja razvidno, da je pisanje dejansko prejel, začne z dnem dejanskega prejema dokumenta teči rok za opravo procesnega dejanja.
V konkretnem primeru pa dejanskemu prejemu dokumenta ni moč pripisati posledic pravilne vročitve, saj specifične okoliščine konkretnega primera (nepravilna vročitev, vsebina oškodovankinega dopisa ter njena laičnost in mladost) utemeljujejo sklep, da je bila oškodovanka v opravičljivi negotovosti glede izteka roka, v katerem mora prevzeti pregon.
Za presojo, ali je sodišče posamezni predlog za izvedbo razbremenilnega dokaza (ne)utemeljeno zavrnilo, je ključna utemeljitev dokaznega predloga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006866
ZKP člen 41, 371, 371/2, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 135.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o seji pritožbenega senata - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj navzočnost policije v nobenem primeru ne more pomeniti, da grožnje oškodovancu ne bi mogle biti izrečene, niti da bi ne mogle povzročiti dejanske ogroženosti oškodovanca.
128. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ-1B) določa, da se določba novega tretjega odstavka 135. člena zakonika uporablja za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona, to je od 15. 5. 2012 dalje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006918
ZKP člen 344, 359, 359/1-1, 364, 364/4, 371, 371/1-5, 371/1-11. KZ člen 169, 171, 171/1, 171/4, 171/6, 178, 178/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – odločilna dejstva - predlog za pregon - predlog oškodovanca – opis dejanja v obtožnem aktu - sprememba obtožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - razžalitev
Sodišče lahko pri presoji, ali opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu presega okvir dejanskega stanja, kot ga je opisal oškodovanec v predlogu za pregon, in pomeni povsem drugo
(in ne le drugačno)
kaznivo dejanje, smiselno upošteva kriterije, ki sta jih teorija in sodna praksa izoblikovala za razreševanje vprašanj, ki zadevajo objektivno identiteto obtožbe in sodbe.
Zgolj ocena vložnika pravnega sredstva, da se dejansko stanje po izvedbi dokazov ni v ničemer spremenilo, ne more utemeljiti sklepa, da je tožilec zlorabil svojo pravico do spremembe obtožnega akta.
Če je imel obsojenec utemeljen razlog verjeti v resničnost trditve o oškodovanki, potem ni mogoče pripisati njegovi zavesti, da jo je po krivici dolžil nečesa, kar je zanjo nečastno in žaljivo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006873
ZKP člen 355, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja
Za izvršitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine, ki se očita obsojencu, povsem nebistveno, ali je storilec ponarejeno listino uporabil kot pravo sam, ali (glede na 20. člen KZ-1 – posredni storilec) po svojem pooblaščenem odvetniku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006927
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 194, 194/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – neplačevanje preživnine
Sodišče z izrekom enotne kazni eno leto in štiri mesece zapora (ob upoštevanju dveh kazni: kazni deset mesecev zapora, določene v preklicani pogojni obsodbi in kazni deset mesecev zapora, določeni obsojencu za sedaj obravnavano kaznivo dejanje neplačevanja preživnine) ni prekoračilo pravice, ki jo ima sodišče po zakonu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006962
ZKP člen 18, 148, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. URS člen 29. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 29, 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - odvzem krvi diplomatskemu predstavniku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - zaslišanje prič - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih poleg spoštovanja diplomatove osebnosti zagotavlja, da diplomat v državi gostiteljici ni procesuiran za kaznivo dejanje, ki ga stori na njenem ozemlju, ne predstavlja pa ovire za zbiranje dokazov na območju te države, ki jih je mogoče uporabiti v kazenskem postopku zoper diplomata v državi pošiljateljici.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006881
ZKP člen 149a, 329, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/1-3, 420/2. KZ člen 217. ZIS člen 78 – 80.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – video nadzor igralnice – tajno opazovanje - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – privolitev oškodovanca – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Po določbi 149. a člena ZKP se ukrep tajnega opazovanja lahko izvaja z uporabo tehničnih naprav za snemanje glasu ter slikovno snemanje, odsotnost uporabe teh naprav s strani izvajalca ukrepa pa še ne pomeni, da je ukrep izvajan nezakonito. Za stalni video-nadzor je podana pravna podlaga v ZIS, zato je bilo dovoljeno in dopustno v okviru ukrepa po 149. a členu ZKP, kar je tudi bilo navedeno v odredbi državne tožilke, uporabljati v okviru izvajanja tega ukrepa tudi posnetke video-nadzora po ZIS.