kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - namen zaničevanja
Obsojenčevega ravnanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, saj so njegove besede tako splošne in nekonkretizirane, da iz njegovih besed ni razvidno, na katero oškodovančevo konkretno dejanje se nanašajo oziroma v zvezi s katerim konkretnim dogodkom ali dejstvom jih je obsojenec izrekel.
Tudi pri izpolnjevanju politične dejavnosti je mogoče storiti kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, kadar politikove izjave niso povezane s političnim delovanjem, temveč grobo posegajo v čast in dobro ime posameznika.
Obsojenčev očitek, ki ga je izrekel pri izpolnjevanju politične dejavnosti, ni uperjen zoper oškodovanca kot posameznika, temveč je povezan z opravljanjem njegove politične funkcije oz. se napad omejuje na zadevo, ki je v javnem interesu, zato ni podano kaznivo dejanje razžalitve.
ZKP člen 10, 372, 372-3. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu – prekršek
Čeprav izhajata iz istih podatkov in dokazov, so dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče bistveno različna, saj obsega kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu še druga dejstva (ogrozitev življenja oziroma telesne integritete drugih, kar je v obravnavanem primeru preraslo tudi v konkretno poškodbeno posledico), ki jih prekrški, za katere je bil storilec spoznan za odgovornega, ne vsebujejo.
Ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, saj obsojenec s sodbo prvostopenjskega sodišča ni bil spoznan za krivega istega dogodka, za katerega je bil spoznan za odgovornega z odločbo prekrškovnega organa.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je zakonski znak preslepitve v lažni zagotovitvi, da bo opravljeno delo v celoti plačano, čeprav sta obsojenca vedela, da to ne bo mogoče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007076
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/5. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin ni treba, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je z uporabo ponarejene listine zasledoval in da bi morale nastati konkretne posledice, saj se pomen za pravno razmerje ponarejene listine presoja na podlagi pravnorelevantnih posledic, ki bi jih takšna listina utegnila povzročiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007055
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-9, 372, 372-1. KZ člen 254. ZDDPO člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz - pravice obdolženca – dokazni postopek - izjave iz drugega postopka - privilegij zoper samoobtožbo – kršitev kazenskega zakona - davčna zatajitev
O kršitvi pravice iz četrte alineje prvega odstavka 29. člena Ustave bi bilo mogoče govoriti le, če bi bile podane okoliščine, ki bi kazale, da je davčna uprava pod krinko inšpekcijskega postopka dejansko vršila predkazenski postopek in v njem (namesto organov pregona) zbirala za obsojenca obremenilne dokaze.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007051
ZKP člen 371, 371/1-5, 407, 407/5, 420, 420/1. KZ-1 člen 7, 53, 53/2-2.
neprava obnova kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - uporaba milejšega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje – razlaga zakona
Vrhovno sodišče je glede 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, kot je veljala pred uveljavitvijo novele KZ-1B, dalo prednost zgodovinski, sistematični in logični razlagi v primeru, ko je bila obsojencu ena od posameznih kazni določena na 30 let zapora. Če so obsojencu odmerjene posamezne kazni, ki ne presegajo 20 let zapora, enotna kazen ne sme presegati 20 let zapora.
Pri izrekanju enotne kazni obsojencu v okviru tako imenovane neprave obnove kazenskega postopka na podlagi 407. člena ZKP ne pride v poštev uporaba določbe 7. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007057
ZKP člen 420, 420/2. KZ-1 člen 159, 159/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obrekovanje – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis dejanj vsebuje navedbo, da je obsojenka „vedela, da je to neresnično“, kar se nanaša na zatrjevana dejstva o koruptivnosti, zato so v opisu konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007060
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 197, 197/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – način izvršitve
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravice obdolženca.
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1 je mogoče storiti z enim ali več alternativno navedenih izvršitvenih načinov (spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ali neenakopravno obravnavanje), ki povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007030
ZKP člen 201, 201/1-3, 265. KZ-1 člen 173, 173/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor - utemeljen sum – obstoj kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - ponovitvena nevarnost – psihiatrični pregled obdolženca
Postopek ugotavljanja obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, kot enega izmed nujnih pogojev za odreditev pripora, je razdeljen na dva dela: najprej je treba ugotoviti, ali je dejanje sploh kaznivo dejanje ali ne, nato pa je treba pretehtati, ali do takrat zbrani podatki ali dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila dejanje, ki se ji očita.
Določitev posebnega pogoja je zaostritev pogojne obsodbe, ki obsojenca pod pretnjo preklica pogojne obsodbe sili k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Posebni pogoj povrnitve s kaznivim dejanjem nastale škode se določi tudi, kadar sodišče oškodovancu v kazenskem postopku ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, če je bila oškodovancu odškodnina pravnomočno že prisojena in obsojenec te svoje obveznosti v času izrekanja sodbe še ni izpolnil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007095
ZKP člen 392, 392/5, 394, 394/1. KZ-1 člen 115, 116, 116-4.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – uboj - umor
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je, ne da bi samo opravilo glavno obravnavo, odločilna dejstva ugotovilo samo tako, da je dokaze ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in tako ugotovilo drugačno dejansko stanje, prekoračilo okvir petega odstavka 392. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007082
ZKP člen 371, 371/1-11, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 54, 206. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – izvajanje dokazov – sostorilec kot priča – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – rop – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti argumentacije nižjih sodišč glede obstoja konkretnega dejanskega stanu kaznivega dejanja ne presoja meritorno, temveč le z vidika postopkovne pravilnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007022
ZKP člen 371, 371/2, 442. KZ-1 člen 135, 135/3. KZ-1B člen 128.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sojenje v nenavzočnosti – opravičilo – nenavzočnost zagovornika - izvajanje dokazov - obtožba upravičenega tožilca – kršitev kazenskega zakona - grožnja
Ni nujno v vsakem primeru slediti dokaznemu predlogu, tudi ne v primeru dokazovanja alibija, če je že na podlagi drugih, že izvedenih dokazov mogoče zaključiti, da je alibi ovržen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007093
ZKP člen 371, 371/2, 424, 424/1. KZ člen 54.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP oziroma v zvezi s sedmim odstavkom 364. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
S tem, ko je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki je že bila upoštevana ob določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi, izrečeni z drugo sodbo in je izgubila svojo samostojnost, je odločilo v zadevi, ki je že bila pravnomočno razsojena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007074
ZKP člen 8, 14, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pouk o pravicah v postopku - enako varstvo pravic - protispisnost - prosta presoja dokazov – pomoč prava neuki stranki – jezik v postopku – vpliv na zakonitost – kršitev kazenskega zakona – grožnja
Pomoč sodišča procesnim udeležencem se sme nanašati zgolj na uresničevanje obdolženčevih procesnih pravic v kazenskem postopku, ne pa na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče, saj bi bila sicer njegova nepristranskost pri sojenju ogrožena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007061
ZKP člen 340, 340/1-1, 371, 371/1-7, 371/2, 372, 372-3, 372-4, 420, 421, 421/3, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3, 31. EKČP člen 6, 6/3-d. KZ člen 183, 183/2. KZJ člen 95, 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - odpoved pravici - zaslišanje mladoletne priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - zastaranje - pretrganje zastaranja - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - slabotna oseba - otrok - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - dopolnitev - rok za vložitev
Presoja, ali je bila obrambi v postopku zagotovljena možnost soočenja z obremenilno pričo oziroma ali se je pravici do zaslišanja obremenilne priče odpovedala.
Če drugostopenjsko sodišče ugotovi kršitev kazenskega zakona zaradi zastaranja, kaznivega dejanja ne sme zgolj izpustiti iz opisa kaznivih dejanj, temveč mora v tem delu izdati zavrnilno sodbo, v kateri mora navesti opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev.
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ je bilo podano, kadar je imel oškodovanec katero od alternativno naštetih lastnosti: še ni star deset let, ali je slabotna oseba, ki še ni stara petnajst let, ali pa se storilcu ni mogel upreti, ker je ta uporabil silo ali pa mu je zagrozil z neposrednim napadom na življenje ali telo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006996
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 426, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - povzročitev smrti iz malomarnosti - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo obdolženca, razveljavitev na podlagi 427. člena ZKP ni mogoča zaradi prepovedi iz drugega odstavka 426. člena ZKP.
Standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi moralo biti v konkretnem primeru storjeno, da bi bilo zdravljenje bolnika čim bolj uspešno, temveč, ali je bilo v konkretnem primeru v danih konkretnih okoliščinah storjeno tisto, kar so trenutne zmožnosti, praksa in standardi zdravljenja narekovali, določali.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
Izvršitveni način hrambe droge (zaradi prodaje) je ena od alternativno določenih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in posebne dodatne konkretizacije ne potrebuje.