KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006850
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 183, 183/3, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Glede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006851
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 392, 392/5. KZ-1 člen 286, 286/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ni treba, da bi bil namen vplivanja na pričo neposredno izražen z besedami, temveč je treba na ta namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006887
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – neupravičena uporaba tuje znamke – opis dejanja
Družba, direktor katere je bil obsojeni, je imela s Popotniškim združenjem Slovenije in Zavodom za mladinsko popotništvo sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je imela družba za čas veljavnosti pogodbe tudi pravico do uporabe mednarodnega logotipa International Youth Hostel Federation, tj. besedne zveze Youth Hostel in znaka modrega trikotnika s smreko in hišo, zaščiteno znamko pa je uporabljala tudi po preteku časa veljavnosti pogodbe, iz česar izhajajo povsem jasni razlogi v zvezi z odločilnim dejstvom neupravičene uporabe tuje znamke pri gospodarskem poslovanju.
Sicer je pridobivanje poslovne tajnosti z namenom, da se izroči nepoklicani osebi, po svoji vsebini predhodni stadij drugih dveh oblik izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ, a predstavlja samostojno obliko tega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006804
ZKP člen 178, 294, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani, zato kršitev ni mogoče uveljavljati tako, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi ali tekom postopka, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Udeleženci v prometu se načeloma lahko držijo zaupanja v pravilnost ravnanja drugih, a le do tedaj, dokler ne gre za manjše protipredpisno ravnanje drugih udeležencev, ki ga je storilec lahko zaznal, reagiral in pričakoval.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006811
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 244. SPZ člen 119.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nejasni razlogi - zloraba položaja - družba z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – povrnitev škode
Premoženje družbenikov (četudi gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo) je v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe.
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006871
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca
Udarci v obraz, ob hkratnem grobem porinjenju oškodovanca, predstavljajo napad na osebno dostojanstvo in čast zasebnega tožilca ter hkrati pomenijo njegovo negativno vrednostno oceno, česar se je v obravnavanem primeru obsojenec zavedal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006769
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006817
ZKP člen 344, 371, 371/1-8, 371/1-11, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 211, 211/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – sprememba obtožbe – nadaljevano kaznivo dejanje – kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo - goljufija
Sostorilec ni le tisti, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi, ampak tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006777
ZKP člen 197, 365, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 521, 522, 525. KZ člen 111, 112, 112/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – popravni sklep – pogoji za pripor - begosumnost – neogibnost pripora - varščina – pogoji za izročitev - zastaranje pregona - tiralica
Sodišče ne more odrediti varščine brez predloga obdolženca ali druge osebe. Tisti, ki ponudi varščino, mora tudi konkretno navesti, kakšno varščino je pripravljen dati, sodišče pa je ni dolžno sprejeti, če oceni, da njena višina ni ustrezna.
Pri navedbi pravne podlage v uvodu, izreku in obrazložitvi pisnega odpravka sklepa ne gre za formalno napako, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Odreditev razpisa tiralice je procesno dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja kazenskega pregona.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-3, 3-6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanj, ki so očitana obsojencema, ne pomenijo konkretizacije znakov kaznivih dejanj po 3. členu ZKLD, namen iz 2. člena ZKLD pa sploh ni očitan.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006770
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 190, 190/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – dokazni postopek – izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona - malomarno zdravljenje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vsebino pravil zdravniške znanosti in stroke ugotavlja sodišče (tudi) s pomočjo izvedencev, samo pa presoja subjektiven odnos obdolženca do dejanja.
Za pravno opredelitev po tretjem odstavku 119. člena KZ (1951) zgolj žalitev državljanov ne zadostuje, saj je treba pri tem kaznivem dejanju žalitev presojati glede na okoliščine, ki kažejo, da se je zaradi žalitev v nečem konkretizirala verska nestrpnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006870
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti
Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi takšnega posla posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil in to še toliko manj takrat, kadar je izrecno naveden rok za izpolnitev.
Za združbo kot kvalifikatorno okoliščino po drugem odstavku 196. člena KZ velja nižja stopnja organiziranosti, njena notranja struktura pa je enostavnejša v primerjavi s hudodelsko združbo po 297. členu KZ.
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-10, 3-14, 8, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – vohunstvo – sovražna propaganda
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 9. člena ZKLD je storil, kdor je širil propagando, ki je vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006793
ZKP člen 355, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – rekonstrukcija dogodka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Rekonstrukcijo dogodka, tako imenovani sodni eksperiment, sodišče opravi takrat, ko na podlagi zbranih oziroma izvedenih dokazov ne more ustvariti jasne in neprotislovne slike o dogodku.