ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZDavP-2 člen 208.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna izvršba
Namen zakonske določbe, ki določa kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic (po drugem odstavku 223. člena KZ-1) ni, da bi razlikovala med postopkom davčne in sodne izvršbe, temveč sankcionirati tista ravnanja storilca, ki v postopku prisilne izvršbe prepreči upnikovo poplačilo terjatve.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 22, 134, 134/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – huda telesna poškodba - poskus
V izreku sodbe je konkretizirano ravnanje obsojenca, ki pomeni začetek poškodovanja telesne integritete, ki bi očitno privedlo do hude telesne poškodbe (zaletavanje z avtomobilom v avto, v katerem sta bila oškodovanca). Opis dejanja tako vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov poskusa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena v zvezi z 22. členom KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006863
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 209, 209/1, 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – samovoljnost – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Če bi se z izvedbo dokazov izkazalo, da so terjatve vsaj v višini zneska, ki naj bi si ga obsojenec protipravno prilastil, obstajale, ne bi šlo za „tujo stvar“, temveč bi obsojenec svojo terjatev do oškodovanega podjetja „pobotal“ sam zunaj rednega sodnega postopka - s takšnim ravnanjem pa ne bi izpolnil zakonskih znakov poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, temveč le kaznivega dejanja samovolje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006877
ZKP člen 52, 344, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. URS člen 15, 39.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanja
Pri presoji dovoljenosti spremembe obtožbe si sodišče lahko pomaga s t. i. testom že razsojene stvari (
res iudicata
).
Pomena besede ali besedne zveze, ki je za določeno osebo lahko objektivno žaljiva,
ni mogoče presojati izolirano, iztrgano iz konteksta, sploh če je zapisana v naslovu ali podnaslovu članka, temveč je treba njen pomen in žaljivost oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka ter pri tem kritično presoditi tudi rubriko (žanr), v katerem je bilo besedilo objavljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006931
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 49, 49/2, 82.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – predkaznovanost – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - obsodba v tujini – izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o kazenski sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je med obteževalnimi okoliščinami upoštevalo izpis iz kazenske evidence, ki se ne bi smel uporabiti, ker bi v njem navedena obsodba morala biti že izbrisana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006888
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 211, 211/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – goljufija – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenka brez soglasja in vednosti prvega kupca prodala stanovanje drugemu kupcu in zanj prejela kupnino, čeprav je vedela, da do kupnine ni upravičena, ker je stanovanje že leta 1993 prodala prvemu kupcu, z njim pa je bila tudi dogovorjena, da bo takoj, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na večstanovanjskem objektu, uredila zemljiškoknjižno stanje, česar pa ni storila, poleg tega pa je drugemu kupcu zamolčala, da prodaja tuje stanovanje, tako pa si je na škodo prvega kupca pridobila protipravno premoženjsko korist, je dovolj konkretiziran in vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - izločitev sodnika – sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde - predobravnavni narok – sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - časovna povezanost – poskus - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Kršitev kazenskega zakona je dovoljen razlog za vložitev (izrednega) pravnega sredstva zoper sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006858
ZKP člen 68, 70, 70/4, 148, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6, 6/3-c. ZPol člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - načelo enakosti - pravica do pritožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor - grozovit način - odmera kazni
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 234b, 234b/1, 234b/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Višina (pričakovane in dosežene) premoženjske koristi ni zakonski znak temeljne oblike kaznivega dejanja po prvem odstavku 234. b člena KZ, zato ni treba, da bi goljufivi namen storilca zajel višino škode, ki bo povzročena končnim oškodovancem, ampak se mora storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju tovrstnih iger ali dejavnosti zavedati in tudi hoteti, da je to igra ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej „goljufiva“.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – obvezni preklic – fakultativni preklic
Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, vendar pa pri tem zakon ne zapoveduje, da bi vedno moralo preklicati pogojno obsodbo. Na splošno je preklic pogojne obsodbe obvezen, če sodišče za novo kaznivo dejanje (eno ali več) glede na določene kazni ne bi moglo znova izreči pogojne obsodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006850
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 183, 183/3, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Glede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006840
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti - odločba o kazenski sankciji
Obsojencu očitano kaznivo dejanje je opredeljeno v zdaj veljavnem drugem odstavku 135. člena KZ-1 (naslovljeno „Grožnja“), za katero je predpisana enaka kazen kot za prej veljavno kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, zato je pravna opredelitev dejanja v izpodbijani sodbi pravilna.
Presoja, katera ravnanja, ki se očitajo obsojenki, predstavljajo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006851
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 392, 392/5. KZ-1 člen 286, 286/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ni treba, da bi bil namen vplivanja na pričo neposredno izražen z besedami, temveč je treba na ta namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006887
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – neupravičena uporaba tuje znamke – opis dejanja
Družba, direktor katere je bil obsojeni, je imela s Popotniškim združenjem Slovenije in Zavodom za mladinsko popotništvo sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je imela družba za čas veljavnosti pogodbe tudi pravico do uporabe mednarodnega logotipa International Youth Hostel Federation, tj. besedne zveze Youth Hostel in znaka modrega trikotnika s smreko in hišo, zaščiteno znamko pa je uporabljala tudi po preteku časa veljavnosti pogodbe, iz česar izhajajo povsem jasni razlogi v zvezi z odločilnim dejstvom neupravičene uporabe tuje znamke pri gospodarskem poslovanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006804
ZKP člen 178, 294, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani, zato kršitev ni mogoče uveljavljati tako, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi ali tekom postopka, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Udeleženci v prometu se načeloma lahko držijo zaupanja v pravilnost ravnanja drugih, a le do tedaj, dokler ne gre za manjše protipredpisno ravnanje drugih udeležencev, ki ga je storilec lahko zaznal, reagiral in pričakoval.
Sicer je pridobivanje poslovne tajnosti z namenom, da se izroči nepoklicani osebi, po svoji vsebini predhodni stadij drugih dveh oblik izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ, a predstavlja samostojno obliko tega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006811
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 244. SPZ člen 119.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nejasni razlogi - zloraba položaja - družba z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – povrnitev škode
Premoženje družbenikov (četudi gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo) je v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe.
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.