KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006927
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 194, 194/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – neplačevanje preživnine
Sodišče z izrekom enotne kazni eno leto in štiri mesece zapora (ob upoštevanju dveh kazni: kazni deset mesecev zapora, določene v preklicani pogojni obsodbi in kazni deset mesecev zapora, določeni obsojencu za sedaj obravnavano kaznivo dejanje neplačevanja preživnine) ni prekoračilo pravice, ki jo ima sodišče po zakonu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016635
URS člen 26.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za ravnanje sodnika – izvršilni postopek – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006962
ZKP člen 18, 148, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. URS člen 29. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 29, 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - odvzem krvi diplomatskemu predstavniku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - zaslišanje prič - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih poleg spoštovanja diplomatove osebnosti zagotavlja, da diplomat v državi gostiteljici ni procesuiran za kaznivo dejanje, ki ga stori na njenem ozemlju, ne predstavlja pa ovire za zbiranje dokazov na območju te države, ki jih je mogoče uporabiti v kazenskem postopku zoper diplomata v državi pošiljateljici.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-5, 68/2, 68/3, 68/4. ZPP člen 339, 339/3-14. ZDDV člen 21, 21/1, 40.
dovoljena revizija - davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - ocena davčne osnove - zunanja metoda cenitve - notranja metoda cenitve - prihodki - odhodki - odbitek vstopnega DDV - računi
V obravnavanem primeru je bila pravilno izbrana metoda cenitve prihodkov z notranjo cenitvijo, saj je upravni organ prve stopnje pretežno razpolagal z revidentovimi podatki (tretji odstavek 68. člena ZDavP-2).
Če organ za izračun davčne osnove enega zavezanca uporabi podatke drugega zavezanca, mora glede ključnih podatkov, na katerih obdavčitev temelji, prikazati celotno primerjavo za obdavčitev pomembnih dejstev glede primerljivosti enega davčnega zavezanca z drugim davčnim zavezancem in opravilno številko, pod katero se vodi zadeva drugega zavezanca, na izrecno zahtevo davčnega zavezanca pa, če je zaradi primerjave to potrebno, tudi omogočiti vpogled v obračun (napoved) primerljivega davčnega zavezanca s skritimi identifikacijskimi podatki, če izkaže pravni interes.
Izbira metode in izvedba ocene davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti na podlagi notranje metode sta lahko različna glede na okoliščine posameznega primera, in sicer je odvisna od okoliščin primera in tega, kateri del davčne osnove ni znan oziroma je sporen. Ocena se lahko izvede na več načinov: z oceno prihodkov in odhodkov, z oceno prihodkov in upoštevanjem izkazanih odhodkov, z upoštevanjem izkazanih prihodkov in oceno odhodkov ali tudi z oceno enega dela prihodkov oziroma odhodkov.
Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba, upoštevaje načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti (4. člen ZDavP-2), načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2) in načelo sorazmernosti (6. člen ZDavP-2), oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot za odhodke. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da revident ni navedel konkretnih odhodkov, ki ne bi bili upoštevani. Ker se sodišče prve stopnje do navedb revidenta o tem, da so določeni odhodki gospodarsko nujno povezani z ugotovljenimi prihodki, ni opredelilo, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je bila uporabljena pravilna metoda ugotavljanja odhodkov oziroma celotne davčne osnove.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006873
ZKP člen 355, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja
Za izvršitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine, ki se očita obsojencu, povsem nebistveno, ali je storilec ponarejeno listino uporabil kot pravo sam, ali (glede na 20. člen KZ-1 – posredni storilec) po svojem pooblaščenem odvetniku.
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – begosumnost
Dejstva, da je obtoženka tujka, državljanka Republike Srbije, da ima tam stalno prebivališče in družino, ter jo na ozemlje Republike Slovenije ne veže ničesar, obsojena pa je bila na daljšo zaporno kazen, nedvomno kažejo, da bi pobegnila in onemogočila izvršitev prostostne kazni.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pravni interes za revizijo - obresti - sodba sodišča prve stopnje delno ugodilna - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - davčna osnova - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (ugodilni del) ni dovoljena, ker revidentka zanjo nima pravnega interesa.
Višina davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti, naložene v plačilo, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - enako varstvo pravic - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – dokazna ocena
Vnaprejšnja dokazna ocena ni vselej izključena, vendar pa mora sodišče v takem primeru izčrpno in prepričljivo argumentirati zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako kot je.
ZUS-1 člen 22, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPVAS člen 8.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vračilo v naravi - zahteva za denacionalizacijo - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - pravno vprašanje ni bistveno za odločitev
Pravica do vračila v naravi ni pravica, ki bi bila izražena v denarju. Za dovoljenost revizije mora biti pravno vprašanje bistveno za odločitev v upravnem sporu.
Policisti so osumljencu zasegli vrhnja oblačila, sam pa jim je na poziv prostovoljno izročil rokavici, zato v obravnavanem primeru ob do sedaj znanih podatkih ni mogoče govoriti o osebni preiskavi osumljenca, temveč zgolj o zasegu oblačil na podlagi 220. člena ZKP v zvezi s 148. in 164. členom ZKP.
Konkretna navedba oznak karakterističnih delcev v sklepu zunajobravnavnega senata, glede katerih je preiskovalna sodnica na splošni ravni ugotovila, da se ujemajo, in o katerih se je obramba imela možnost seznaniti in opredeliti, ne predstavlja nedopustnega dopolnjevanja razlogov preiskovalne sodnice in s tem kršitve osumljenčeve pravice do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – spor iz družinskih razmerij – uslužbenec sodišča kot sorodnik zakonitega zastopnika stranke v postopku - videz nepristranskosti sodišča – objektivna nepristranskost
Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodnim osebjem in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve in ustrezno organizacijo dela.
Namen tretjega odstavka 970. člena OZ je v varstvu interesov zavarovane osebe. Kadar zavarovana oseba ni zavarovalec, je v primeru smrti neprimerno oziroma nelogično, da bi o beneficiarjevi pravici odločal le zavarovalec. V konkretnem primeru tožnica uveljavlja svoje interese oziroma pravice iz naslova invalidnosti in, kot je že bilo poudarjeno, s svojimi navedbami izpodbija podlago svojega tožbenega zahtevka. Iz teh razlogov je pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da se za veljavnost pogodbe po polici št. 1 soglasje tožnice ne zahteva.
V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nova dejstva in dokaze je na poznejših narokih za glavno obravnavo možno navajati in predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 5. 5. 2008 in je bil ne glede na procesni sklep sodišča tega dne zaključen, saj gre za kogentno določbo, ki je sodišče ne more izključiti. Toženi stranki je sodišče sicer dalo dodaten rok za izjavo o določenih dejstvih in predloženih dokaznih na prvem naroku, ki se je do tega tudi pravočasno izjavila, in sicer v vlogi z dne 15. 5. 2008.
Nezgodna zavarovanja OZ uvršča med osebna oziroma vsotna zavarovanja in jih ureja v 3. oddelku XXVI. poglavja. Za osebna zavarovanja je značilno, da se zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjeno vsoto, če nastopi dogodek, ki je v zavarovani pogodbi opredeljen kot zavarovalni primer. Zato zavarovalna pogodba osebnega zavarovanja ne vsebuje odškodninskega elementa in obveznost zavarovanja ni plačati znesek škode, temveč izplačati dogovorjeno zavarovalno vsoto. Obveznost zavarovalnice nastopi z nastankom poškodbe oziroma invalidnostjo upravičenca in ne z vzpostavitvijo odškodninskega razmerja. Bistvena je le vzročna zveza med nezgodo in nastalo posledico (invalidnostjo). Zato upravičencu ob nastopu zavarovalnega primera tudi ni treba dokazovati (vseh) elementov civilnega delikta.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - subjektivno preganjanje - objektivni strah pred preganjanjem - več prošenj za mednarodno zaščito - (samo) izjava kot dokaz - samovoljna zapustitev države - zdravstveno stanje
Ker so bile v postopku za priznanje mednarodne zaščite v tem primeru temeljno dokazno sredstvo zgolj izjave tožnikov, je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločitev odvisna predvsem od prepričljivosti in skladnosti njihovih izjav, ki se ugotavlja na podlagi njegovih navedb in njegovega ravnanja pred vložitvijo prošnje in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2, 16, 16/1c.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - sprejem odgovornosti za obravnavanje prošnje - ponovni sprejem prosilca - kršitev človekovih pravic
Če je bil izpeljan postopek za ponovni sprejem prosilcev in je odgovorna država sprejela pristojnost (Dublinska uredba), je odločitev tožene stranke zakonita, prosilci pa niso izkazali, da bi v odgovorni državi v tovrstnih primerih kršili človekove pravice.
mednarodna zaščita - mladoletni prosilec - priznan status subsidiarne oblike zaščite - status begunca - verodostojnost prosilca - različni podatki - samovoljna zapustitev azilnega doma
Ker tožnik za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, sta sodišče prve stopnje in tožena stranka pri presoji njegovih izjav upoštevala pogoje iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ.
dopuščena revizija - odgovornost poslovodje – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena ZFPPIPP nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002431
ZPP člen 339, 367a, 367a/1. OZ člen 168, 374.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje - odgovor na pritožbene navedbe
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o vprašanju, ali sta sodišči nižjih stopenj zagrešili uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvostopenjsko sodišče z nezadostno obrazložitvijo sodbe, drugostopenjsko sodišče pa z neargumentiranim odgovorom na pritožbene navedbe) glede v pobot uveljavljane odškodninske terjatve, in sicer glede postavk „izgubljenega zaslužka“ in „stroškov prevoza modelov v Banja Luko“, ter glede obrestnega dela tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije – revizija kot prepis pritožbe – pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Del predloga ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj je po svoji vsebini zgolj prepis pritožbe, ki so ji dodani očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer pa nizanje procesnih očitkov sodišču druge stopnje samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
Vsebinski preizkus predloga je bil možen le glede vprašanja pobota in postavitve izvedenca. V tem delu pa pravna vprašanja ne presegajo pomena konkretne zadeve (367.a člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002833
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 442.
dopuščena revizija - odgovornost poslovodje - odgovornost organov upravljanja družbe - zastaranje - gospodarske pogodbe - zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena ZFPPIPP nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.