bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – zaslišanje priče – branje izpovedbe iz drugega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Uporaba zapisnikov o izjavah H. iz drugega postopka, ki je tekel zoper njega (vložnica zahteve tudi ne zatrjuje, da bi tam prišlo do kršitve človekovih pravic), katerih vsebino je zaslišan kot priča v postopku zoper obsojenko potrdil, ne pomeni uporabe nedovoljenega dokaza.
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 221, 252, 252/1. KZ-1 člen 217, 245. Konvencijs Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in financiranju terorizma člen 9, 9/1.
Besedilo 252. člena KZ in 245. člena KZ-1, da kaznivo dejanje pranja denarja stori, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element - storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja.
Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora premoženja, in na takšno posledico pristane.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog po 67. členu ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se odraža v zaupanju obeh strank v odločanje posameznega sodišča.
ZUS-1 člen 13, 13/3, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
sklep o sestavi sodišča - sodnik posameznik - posebna pritožba ni dovoljena
Zoper sklep, s katerim upravno sodišče odloči, da bo v posamezni zadevi odločalo po sodniku posamezniku, ni posebne pritožbe (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/2. KZ-1B.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitev udeleženca cestnega prometa ali sopotnika – nevarna vožnja v cestnem prometu
Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1 zadošča že konkretna ogrozitev življenja ali telesa enega udeleženca cestnega prometa oziroma sopotnika v vozilu storilca tega kaznivega dejanja.
preiskava – zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pranje denarja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu presodilo, da so v opisu kaznivega dejanja podani elementi kaznivega dejanja pranja denarja (v nasprotnem primeru bi zahtevo za preiskavo zavrnilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 181. člena ZKP), vendar pa je ugotovilo, da državno tožilstvo ni predložilo dokazov, da bi obdolženci storili očitano kaznivo dejanje (da denar izvira iz kaznivega dejanja), zaradi česar je zahtevo za preiskavo, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, zavrnilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 181. člena ZKP.
ZKP člen 17, 299, 299/2, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilno dejstvo – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče, ki glede na načelo proste presoje dokazov samo presoja, katere dokaze bo izvedlo, ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, saj je dolžno odvrniti vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - obseg obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - mediji - objava popravka - odklonilni razlog
Pritožbeno sodišče se je dolžno opredeliti le glede strankinih naziranj in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, kar se pri odločanju o pravnem sredstvu upošteva po uradni dolžnosti.
Glede na to, da že objavljeni prispevek povzema izjavo tožnika, da zanika odgovornosti, njegovo ponovno zanikanje v predlaganem popravku ne pomeni bistvenega dopolnjevanja navedb v objavi.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/3, 36/4. ZUP člen 6, 290. ZGO-1 člen 156a.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni pouk o pravnem sredstvu
Izpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
Novela ZGO-1E ne vpliva na odločitev v tej stvari, ker se pravilnost in zakonitost upravnega akta v upravnem sporu presoja glede na pravno in dejansko stanje zadeve v času izdaje izpodbijanega upravnega akta.
ZOZP člen 15. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - traktor – pojem motornega vozila - delovna funkcija motornega vozila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že zavzelo stališče, da se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP v prometu ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
sodne takse - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - predlog za obročno plačilo sodnih taks
Če tožnik ne izkaže, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, sodišče predlog za oprostitev plačila sodnik taks zavrne.
Enako kot oprostitev plačila sodnih taks, tudi obročno plačilo sodnih taks predstavlja izjemo od splošnega pravila plačila sodne takse (v enkratnem znesku).
ZDen člen 5, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 258, 339, 339/2-14. Uredba o zemljiškem katastru (1953) člen 16. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 4a, 4b. Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja člen 4.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - odškodnina - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - katastrska kultura - vrnitev premičnih stvari - pritiklina - razpravno načelo
Opredelitev vrste rabe v katastru je izpodbojna, vendar pa je to mogoče dokazati le s strokovnim mnenjem, izdelanim na način, kot se ugotavlja vrsta rabe zemljišč, ki bi bilo lahko podlaga za vpis takega podatka v uradnih katastrskih evidencah. Uvrstitev zemljišča v določno kulturo je strokovni postopek, ki ga mora izvesti pooblaščena oseba, zato se drugačna vrsta rabe zemljišča, kot je navedena v katastru, ne more dokazovati s pričami.
V nepravdnem postopku na podlagi 5. člena ZDen je glede dejstev in dokazov uveljavljeno razpravno načelo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006930
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pravice obrambe - pogoji za sojenje v nenavzočnosti – zaslišanje obremenilnih prič – pristranskost izvedenca - poslovna goljufija
Če se sodišče odloča o sojenju v nenavzočnosti, mora preizkusiti ali so podane formalne predpostavke (ali je bil pravilno povabljen, ali je svoj izostanek opravičil in ali je bil pred tem že zaslišan) in materialna predpostavka (ali je njegova navzočnost nujna).
V obravnavani zadevi je bila odločitev, da obsojenčeva navzočnost ni nujna, pravilna, obsojenec pa tudi ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je možnost sodelovati pri zaslišanju izvedenca imel, pa se ji je odpovedal.
234.a člen KZ predvideva dva izvršitvena načina storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije in sicer aktivnega, da storilec pri izvajanju posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in drugega pasivnega, da s prikrivanjem preslepi oškodovanca, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
ZPP člen 367a, 367a71, 367c, 367c/3, 339, 339/2. ZZK-1 člen 8.
dopuščena revizija - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - priposestvovanje služnosti - dobra vera – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje – ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo drugačno dejansko stanje ne da bi opravilo obravnavo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pogoj nekrivde iz 286. člena ZPP zajema tudi položaje, ko je stranka za določena dejstva in dokaze sicer že vedela, vendar jih sodišču ne predloži, ker še ni mogla pričakovati, da bodo relevantni. Sodišča kot opravičljiv razlog za naknadno navedbo novih dejstev in dokazov upoštevajo tudi možnost, da stranka nekih dejstev predhodno ni navedla, ker se ob predhodnem teku postopka izbranem procesnem gradivu še niso izkazala kot relevantna.
Ker tožnica revizijskega očitka o pristranskosti izvedenskega mnenja dr. K. ni (pravočasno) uveljavljala v postopku na prvi stopnji, niti se proti odločitvi sodišča prve stopnje, ki njene vloge ni obravnavalo kot zahteve za izločitev, iz tega razloga ni pritožila, ne more doseči presoje tega razloga v reviziji.
Vrhovno sodišče soglaša, da tožnikove navedbe, „da sodnica ni sposobna in da je pod pritiskom nasprotne stranke, da je pomočnica pri goljufanju sodbe, da tožniku preko sodišča pomagajo sodniki kot A. A. in ostale, in da če sodnici nista sposobni za zadolženo delo, naj gresta krave pasti, ne pa izsiljevati ljudi, ki niso dolžni“, predstavljajo napad na ugled sodne veje oblasti. Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na dostojen način.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ 50, 50/2-3, 50/3, 80. URS 23, 25. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/6.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v RS in s tem tudi, da odločba, ki jo njegova pooblaščenka izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.