določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – obrazložitev – dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče se v obrazložitvi sodbe ni izrecno opredelilo do druge možnosti, ki jo je za nastanek poškodbe dopustil izvedenec, temveč je navedlo, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je oškodovanec zaradi udarca utrpel udarnino. S tem pa sodišče ni zagrešilo kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj iz siceršnjih razlogov sodbe jasno izhaja, da gre za oceno izvedenskega mnenja v povezavi z ostalimi dokazi in ne za povzemanje določene izjave izvedenca.
Tožnica je v tožbi uveljavljala dva tožbena zahtevka v obliki eventualne kumulacije. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek se opirata na različno pravno in dejansko podlago, pri čemer pa je bila v tožbi navedena le ena vrednost spora. V takšnem primeru je po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča revizija dovoljena le glede primarnega, ne pa tudi glede podrejenega zahtevka. Revizijsko je sporna le odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku in zato revizija ni dovoljena.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja prosilcem - sum zavajanja in zlorabe postopka - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - vložitev prošnje zato, da se odloži ali onemogoči odstranitev iz države
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji vložil po več kot dveh tednih bivanja v Centru za tujce, po tem, ko mu je bila že vročena odločba o vrnitvi, čeprav je imel vse možnosti, da bi za mednarodno zaščito zaprosil takoj po deportaciji iz Švice. Takšno njegovo ravnaje kaže na to, da je v Republiki Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito le zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj se v njej kot tujec brez predpisanih dovoljenj ne sme zadrževati, njegova odstranitev iz države pa bi bila glede na že izrečen ukrep tudi dejansko izvršena.
Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
vpis spremembe družbenika v sodni register - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - naknadna odobritev pravnega posla
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba B.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).
ZDR člen 35, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Pomembno je, ali sta tožnika pri uveljavljanju in varstvu svojih pravic morda prekoračilo mejo dopustnega in pri tem storila kršitev, ki je bila razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIL-1 člen 119, 119/1, 119/1-a. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje države članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 13.
V primeru, ko se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago, za katerega je zahteval registracijo znamke, se blagovna znamka lahko izbriše le za to blago (ne pa tudi za blago, glede katerega prijavitelj ni ravnal v slabi veri).
Kljub napačnemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje glede avtomatičnega raztezanja slabe vere prijavitelja na celotno blago, ki ga pokriva prijavljena znamka, pa je odločitev o izbrisu znamke tožene stranke v celoti v konkretnem primeru pravilna. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je tožena stranka znak registrirala z izključnim namenom, da se prepreči njegovo nadaljnjo uporabo tožeči stranki. Ugotovili sta, da tožeča stranka sama ni imela namena tržiti izdelkov s tem znakom. Zgolj to, da je tožeča stranka uporabljala znak le za otroške računalnike, še ne pomeni, da tožena stranka ne more biti v slabi veri glede registracije znamke za celotno blago, ki ga znamka pokriva.
stečajni postopek – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju - zloraba postopka - prodaja solastnega deleža nepremičnine v naravi - aktivna stvarna legitimacija
Za zlorabo postopka bi šlo, če bi se izkazalo, da sta toženki v okviru pravno dopustne prodaje premoženja stečajne dolžnice na podlagi javne dražbe prekoračili pravno dopustne meje takšne prodaje, konkretno s (kupo)prodajo solastnega deleža nepremičnine v naravi (s kupoprodajo gostinskega lokala) namesto v njenem idealnem delu (do 16/1000). V primeru ugotovljene zlorabe bi bila dolžnost sodišča, da na zahtevek prizadetega (konkretno tožnice, kot ene od solastnic in imetnic prednostne pravice do nakupa nepremičnine) prekoračeno zakonsko upravičenje vsebinsko omeji/utesni.
V primeru zlorabe postopka bi lahko formal(istič)no (post factum) sklicevanje na peti odstavek 342. člena ZFPPIPP, brez analize zatrjevanih »sumljivih« okoliščin, pomenilo, da je sodišče prav z uporabo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP nudilo pravno varstvo zlorabi postopka, kar pa, ne glede na namen zakonodajalca, da zavaruje kupca, gotovo ni bil njegov cilj (predvsem, če bi se izkazalo, da je tudi kupec sodeloval pri očitani zlorabi postopka).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS4002448
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dopuščena revizija – zaposlovanje - odprtje novih delovnih mest - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev – dolžnost vrnitve – materialno pogodbeno pravo
Strinjanje tožeče stranke z načinom izvrševanja programa pomeni tudi strinjanje z namenom porabe sredstev. Tožeča stranka zato s sklicevanjem na kršitev Pogodbe iz razloga, da tožena stranka nakazanih sredstev ni porabila za namen, za katerega so bila dodeljena, ne more uspeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba postopka – sodni zaostanki
Tožeča stranka predlog za prenos pristojnosti utemeljuje z razlogom „prezasedenosti naslovnega sodišča“. Vendar pa navedeno za utemeljitev lažje izvedbe postopka v smislu določbe 67. člena ZPP ne zadošča. Razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, in pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane, je kvečjemu razlog za prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.
Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke, se je le-ta lahko šele v sodbi seznanila z razlogi za zavrnitev njenega dokaznega predloga; zato je bila njena pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO
VS4002432
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 384, 384/1. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen (Dunajska konvencija) 8, 8/1, 8/2, 92.
načelo kontradiktornosti - splošni poslovni pogoji - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo – dogovor o arbitraži – pristojnost – Dunajska konvencija
V tej zadevi je bilo sporno, ali sta se pravdni stranki dogovorili za uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000, ki za razrešitev spora določajo pristojnost arbitraže, ter, ali je arbitražna klavzula Splošnih pogojev Orgalime S 2000 veljavna.
Subjektivne razlage po prvem odstavku 8. člena Konvencije združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajske konvencije) med drugim ni mogoče uporabiti, če stranke v postopku niso podale trditev o namenu strank ali če bi jim bilo dokazovanje namena težavno oziroma bi bilo neuspešno.
Določba 8. člena Dunajske konvencije se uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja Dunajska konvencija. V spornem obdobju se je štelo, da Kraljevina Švedska, zaradi pridržka na podlagi 92. člena Dunajske konvencije ni pogodbenica Dunajske konvencije glede snovi, ki jo ureja njen II. del Sklenitev pogodbe).
ZPIZ-1 člen 39, 50, 51, 53, 58, 180, 392, 417. ZPIZ člen 43, 52.
pravica do starostne pokojnine - delna pokojnina – ponovna vključitev v zavarovanje - ponovna odmera pokojnine - naknadno dopolnjena zavarovalna doba
Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.
Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90 % vseh delnic z glasovalno pravico, se ne uporabljajo določbe zakona, ki „ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo“ (1. člen ZPre-1, temveč določbe zakona, ki „ureja gospodarske družbe“ (prvi odstavek 68. člena ZPre-1).
Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).
Domneva se, da je odpravnina primerna, če je ponujeno enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Ta domneva je izpodbojna, saj lahko izključeni manjšinski delničarji (pod pogoji iz ZGD-1) uveljavljajo, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. In to ne glede na to, da v primeru izključitve manjšinski delničarji nimajo pravice izbirati med denarno odpravnino po ZGD-1 in odpravnino po ZPre-1, ter da zaradi posebne ureditve primerne odpravnine v samem postopku izključitve manjšinskih delničarjev odpade vrsta sicer predvidenih formalnosti v postopku priprave in izvedbe skupščine, ki jih določa ZGD-1 ter se večinoma nanašajo na določanje višine denarne odpravnine in zagotavljanje informacijskih upravičenj manjšinskih delničarjev, vključno z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da odpovedni razlog ne bi bil resničen oziroma, da bi bila ukinitev celotne kadrovske službe in delovnega mesta kadrovik zgolj fiktivna, sprejeta z namenom „znebiti“ se tožnice. V pristojnosti delodajalca je, da organizira delo in delovna mesta v skladu s svojimi potrebami in organizacijo tudi spreminja, lahko tudi z namenom zniževanja stroškov dela.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006019
ZDR člen 6, 6/7, 35, 83, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZJU člen 154. ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 377.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo pred - krivdni razlog - diskriminacija – odškodnina - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - povezanost zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Povsem jasno iz opozorila izhaja tudi, da je tožnik s tem, ko je kršil javni red in mir, kršil tudi obveznost iz 35. člena ZDR: da se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, lahko tudi moralno škodujejo ali bi lahko škodovala interesom delodajalca. Očitek iz opozorila ustreza opisu prekrška zaradi katerega je bil tožnik kaznovan za prekršek.
Sodišče je ugotovilo, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja (drugi odstavek 88. člena ZDR). Ne glede na prepričanje tožnika, da njegovo ravnanje ni bilo tako hudo, je pravilno upoštevalo, da je tožnik v manj kot dveh mesecih po opozorilu na kršitve in možnost odpovedi, ponovno kršil delovne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002500
OZ člen 72, 73, 319, 1012. ZGD-1 člen 32, 515, 515/5.
poroštvo - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - odpust dolga - zastopanje družbe – omejitev zastopanja
Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju, ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.
Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.
Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - kršitev določb pravdnega postopka – sposobnost biti stranka – stvarna legitimacija – pasivna legitimacija
Vprašanje, ali je v sporu stranka tudi pasivno legitimirana oziroma ali je dejanski nosilec obveznosti iz tožbenega zahtevka po materialnem pravu ni predmet kršitve v smislu 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 30, 33, 67, 156, 156/2. ZMEPIZ člen 47, 48, 49, 50, 55, 55/2.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - invalidnost I. kategorije - invalid I. kategorije - družbenik in poslovodna oseba - prenehanje zavarovanja - odjava iz zavarovanja
Po tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 se zavarovalno razmerje družbenika, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Odločilno je torej to dejstvo, ne pa odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.