Obveznost varstva delavčeve osebnosti pomeni tudi dolžnost ustreznega odziva na resne žalitve ali grožnje med sodelavci in nadrejenimi, sicer pa je tudi (poslovni) interes delodajalca samega, da zagotavlja nemoteno opravljanje dejavnosti, ki jo (med drugim) onemogočajo tudi resne grožnje med sodelavci ali delavci in nadrejenimi. Izrečena resna grožnja nadrejenima delavcema tako predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZUP člen 164, 164/2.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dokazovanje - dokazi - kartelno dogovarjanje
Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi glede na njihov izvor; vseeno je, ali jih je toženec pridobil v okviru preiskave pri tožniku ali kako drugače.
Za kartelno (omejevalno) dogovarjanje zadostuje zgolj soglasje volj udeležencev, za katero pa ni potrebno, da bi izpolnjevalo vse pogoje za nastanek pravnega posla. Zato tožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da sporazum ni bil podpisan.
Toženec je pravilno ugotovil, da so se gradbena podjetja s „Sporazumom 2000“ vnaprej dogovorila oziroma uskladila glede deležev, ki pripadajo posameznim podjetjem oziroma skupini podjetij na razpisih avtocestnega programa, kot tudi glede temeljnih mehanizmov oziroma principov delovanja kartela, zlasti glede način usklajevanja pri oddaji ponudb na posamezne razpise naročnika DARS. Ta ugotovitev povsem zadostuje za oceno, da je šlo za prepovedan omejevalni sporazum po določbi prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 (oziroma prvega odstavka 5. člena ZPOmK), katerega cilj je bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije
Toženi stranki ni bilo treba dokazovati razlogov, ki so privedli do ukinitve delovnega mesta, saj je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz organizacijskega razloga, pri katerem zadošča dokaz, da je bilo delovno mesto ukinjeno in da so bile naloge ukinjenega delovnega mesta dejansko porazdeljene na drugi delovni mesti.
Tožena stranka je bila dolžna tožniku zagotavljati delo na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vse do poteka odpovednega roka. Izpolnitev te dolžnosti ne pomeni, da odpovednega razloga ni bilo in da je potreba po njegovem delu obstajala še naprej.
URS člen 29. ZPomK-1 člen 6, 6/1, 29, 29/2, 36, 36/4. ZUP člen 10, 164, 164/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopke - odgovor na - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - pravica do izjave v postopku - čas za pripravo obrambe - dokazovanje - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - izločitev dokazov - preiskava - osebna korespondenca zaposlenih
Ker ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je rok 45 dni iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je toženec z določitvijo roka 45 dni za odgovor na PRD ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.
Določba druge alineje drugega odstavka 29. člena ZPOmK-1 govori o pregledovanju poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija). Osebna korespondenca zaposlenih je iz tega izvzeta.
Neizpolnjevanje razpisnih pogojev je le navidezno negativno dejstvo. Tožnik bi moral zatrjevati in dokazovati razpisne pogoje DARS, kar je povsem enostavno in predstavlja pozitivno dejstvo; poleg tega pa še, kako je razpisne pogoje dejansko izpolnjeval, kar je sam najbolje poznal, in tudi predstavlja pozitivno dejstvo; le sklep na podlagi primerjave obeh bi utegnil biti negativen.
Ugotovitev toženca o kartelnem dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju, ki je predstavljalo enotno, dlje časa trajajočo, kompleksno kršitev, ne temelji na enem samem dokazu, npr. „Sporazumu 2000“, pač pa na množici med seboj povezanih indicev, ki vsak zase sicer nima zadostne dokazne moči, vsi skupaj pa jo imajo. Tožnik skuša v obliki komentarja k posameznim ugotovitvam ali dokazilom zanikati pomen posameznih indicev, a neuspešno, saj se zavestno in neprepričljivo izogiba celotni sliki, ki jo indici ustvarjajo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – transformacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog za sodno razvezo – trditveno breme - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, tudi ne glede na predlog delavca. To pomeni tudi na podlagi utemeljenih navedb delodajalca, da na njegovi strani take okoliščine in interes obstajajo. Enako kot delavec lahko tudi delodajalec možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča uveljavlja do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Ugovorov oziroma navedb tožene stranke (ter predlaganja dokazov v tej smeri) v zvezi z uporabo 118. člena ZDR ne morejo nadomestiti izpovedi dveh prič o reorganizaciji. Tega ne pomenijo niti navedbe tožene stranke o reorganizaciji, saj so bile te namenjene izključno pojasnjevanju njenih trditev o tem, da je tožnik zamudil rok za sodno varstvo - v zvezi s tem, kdaj naj bi zvedel za to, da mu pogodba ne bo podaljšana.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002459
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 267. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 3, 3-1, 9, 15, 15/3, 36, 36/5, 37, 37/1, 37/2, 54, 56, 57, 59, 61. ZDU-1 člen 23, 24. ZS člen 83, 113a. ZASP člen 147, 147/1-1, 153, 153/1. ZUP člen 215, 223, 223/1. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - društvo - pojem podjetja - narava dejavnosti pravnega subjekta in uporaba pravil o varstvu konkurence - upravljanje avtorskih pravic - organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kot podjetje - trg kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - netransparentnost pravil - retroaktivna določitev pravil - avtorski honorarji - kriteriji za višine avtorskega honorarja - delitev avtorskih honorarjev po pondirani dejanski uporabi - delitev članov kolektivne organizacije na redne in izredne - javnost delovanja organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vplivi na trgovanje med državami članicami - ukrepi za odpravo kršitev - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - pouk o pravnem sredstvu - neodvisnost Urada za varstvo konkurence - skladnost postopka sodnega varstva po Zakonu o omejevanju konkurence z Ustavo - upravni postopek - pravica do obrambe v postopku - procesni roki
Ker ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je 45-dnevni rok iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je Urad z določitvijo 45-dnevnega roka za izjavo o povzetku relevantnih dejstev ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.
V skladu z določbo 1. točke 3. člena ZPOmK-1 je podjetje subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Zato dejstvo, da je tožnik organiziran kot društvo, ni relevantno za presojo o tem, ali je podjetje v smislu konkurenčnega prava.
Ni relevantno niti dejstvo, da tožnikova dejavnost kot taka ni pridobitne narave. Za presojo, da je tožnik kot organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic podjetje v smislu konkurenčnega prava, je namreč odločilno, da kot subjekt, ki mu je zaupano upravljanje avtorskih pravic, sodeluje v trgovinski menjavi med imetniki materialnih avtorskih pravic na eni strani in uporabniki avtorskih del na drugi strani ter se tako ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
Določba 5. člena Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, ki določa pristojnosti nacionalnih organov za varstvo konkurence pri uporabi sedanjih 101. in 102. člena PDEU, med odločbami, ki jih pri uporabi evropskega antitrusta izdajajo nacionalni organi za varstvo konkurence, navaja odločbe, ki zahtevajo odpravo kršitve (prva alineja prvega odstavka 5. člena Uredbe 1/2003). Med te sodijo tudi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe naloženi ukrepi. Zato ne drži tožbeni očitek, da Urad v Uredbi 1/2003 ni imel pravne podlage za ukrepe iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe.
Ukrep iz drugega odstavka 37. člena ZPOmK-1 je učinkovit, če se odpravi kršitev in njene posledice. V tožnikovem primeru, ko se mu očita zloraba prevladujočega položaja na trgu kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del, je namen tega ukrepa zagotoviti, da bo tožnik razdeljeval zbrana sredstva med avtorje na način, ki ne bo izkrivljal konkurence med njimi. Strukturni ukrep tako odpravlja izkrivljanje konkurence med avtorji.
To, da ZPOmK-1 tožniku izrečenega ukrepa izrecno ne navaja, ni pravno pomembno, saj seznam ukrepov v drugem odstavku 37. člena ZPOmK-1 ni izčrpen, temveč so ukrepi navedeni zgolj primeroma. Z istimi argumenti, s katerimi tožnik nasprotuje izrečenemu ukrepu, bi bilo mogoče nasprotovati tudi ukrepom, ki jih ZPOmK-1 primeroma navaja kot možni strukturni ukrep. Tako bi se lahko podjetje, ki je organizirano kot delniška družba, branilo, da ne more izvršiti naloženega mu ukrepa odprodaje dejavnosti, ker mora to odločitev sprejeti skupščina delničarjev. Jasno pa je, da s tem ne more uspeti. Določbe konkurenčnega prava in v tem smislu tudi z izpodbijano odločbo tožniku naloženi ukrepi so del kogentnega prava, ki se mu mora naslovnik odločbe podrediti.
Iz določb ZASP ne izhaja zahteva po razlikovanju med člani, ki imajo glasovalno pravico na skupščini, in člani, ki te pravice nimajo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 114, 114/2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 63.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev – posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec – znižanje plače
Sodišče je utemeljeno štelo, da se ustreznost delovnega mesta iz nove pogodbe o zaposlitvi presoja na podlagi zahtev delovnega mesta iz akta o sistemizaciji delovnih mest, ne pa na podlagi primerjave obračunskih osnov plače med obema delovnima mestoma.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Tožnica za uveljavljanje svoje pravice ni izrabila vseh pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo, zato je odločba o odmeri pokojnine postala pravnomočna. Z novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju ne more doseči nove odmere pokojnine.
V obravnavani zadevi je tožena stranka pravna oseba, ki sama ne more opravljati procesnih dejanj, ampak mora ta namesto nje opravljati njen zakoniti zastopnik. Edino ta lahko izstavi pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku.
ZPomK-1 člen 3, 6, 6/1. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZUP člen 237, 237/1. ZUS-1 člen 64, 64/1.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – upravni postopek - opredelitev stranke v postopku - oznaka firme - podružnica tujega podjetja
Če je firmi pravne osebe dodana še oznaka podružnice, se to v splošnem razume kot podrobnejša označitev stranke postopka, z namenom, da se večji, organizacijsko razvejani pravni osebi omogoči, da že iz sodnega pisanja prepozna, na kateri del pravne osebe se nanaša pisanje (tožba, odgovor na tožbo, sodna odločba). Ni pa s tem mišljeno, da je v takem primeru stranka postopka namesto pravne osebe njena podružnica.
Podružnica tujega podjetja ni nosilec pravic in obveznosti, o katerih se je odločalo v postopku pred tožencem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - pooblastilo za odpoved – člani uprave – skupno zastopanje
Tožena stranka utemeljeno navaja, da je pomenila določba akta o ustanovitvi tožene stranke, da ob skupnem zastopanju dvočlanskega poslovodstva lahko na tretjo osebo člana uprave preneseta vsak del svojih pooblastil, da tretjo osebo lahko pooblastita za samostojno zastopanje tožene stranke le skupno. Taka določba pa ne izključuje možnosti enega člana poslovodstva, da v posameznih delovnopravnih zadevah svoja upravičenja tudi iz skupnega zastopanja prenese na drugega člana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90a, 109. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – reorganizacija - obseg sodne presoje - dejanski delodajalec – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Zaradi neposrednih povezav in prepletenosti poslov ter dela med sicer formalno in navzven samostojno toženo stranko in E. M. d.o.o. oziroma po pripojitvi E. s., h. d., d.o.o. z namenom preprečitve zlorab pravic, tožene stranke in dejanskega nosilca poslov ne moremo obravnavati povsem ločeno. Tudi obratno obveznosti tožene stranke, ki ni imela lastne proizvodnje in na to vezanih delovnih mest, ni mogoče obravnavati ločeno od družb v skupini E., za katere so formalno delavci tožene stranke opravljali delo. Upoštevajoč navedene povezave je v konkretnem primeru za dejanskega oziroma nepogodbenega delodajalca, ki je bil nosilec proizvodnje, poslov in odgovoren za dejavnost, treba šteti E. M. d.o.o. oziroma po pripojitvi E. s., h. d., d.o.o. Ta je v razmerju do tožnika nastopal kot dejanski delodajalec, tožena stranka pa le kot formalna delodajalka (zaposlovalka). Tudi izhodišče pri presoji o obsegu pravic delavcev in njihovem varstvu je v takšnem primeru v tem, da se položaj delavcev ne poslabša in da so varovane njihove pravice tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi – kot če bi bil njegov dejanski delodajalec tudi formalni delodajalec.
Tudi revizijsko sodišče je v okoliščinah konkretnega primera na stališču, da je tretji odstavek 88. člen ZDR treba razlagati širše, torej da se je obveznost tožene stranke zagotoviti tožniku ustrezno delovno mesto in mu ga ponuditi, če je seveda z njim razpolagala, nanašala tudi na ustrezna delovna mesta v družbi, ki je bila dejanska nosilka proizvodnje morskega programa in s tem dejanska delodajalka tožnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti - rok za odpoved – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve – starejši delavec
Tožnik od izdaji invalidske odločbe in priznanju pravic na podlagi invalidnosti v letu 2006 še ni dopolnil 50 let starosti. Zato ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, kot je izhajala iz opredelitve v tožnikovi invalidski odločbi, v letu 2009 ni bila pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz naslova invalidnosti oziroma nezmožnosti zagotovitve ustrezne zaposlitve tožniku, kot invalidu III. kategorije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved delavca - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napaka volje - preklic odpovedi
Glede na ugotovljeno dejansko stanje pri podaji sporne odpovedi ni šlo za nedopustno grožnjo v smislu 45. člena OZ, saj izjava I. R., da bo zoper tožnika sprožila ustrezne postopke, potem, ko je bilo ugotovljeno, da je mimo dogovorjenih pravil strankam dajal popuste, ne predstavlja nedopustne grožnje. Tožnik tudi ni bil v zmoti v smislu 46. člena OZ, prav tako pa ga tožena stranka ni prevarala v smislu 49. člen OZ. Pri podaji odpovedi tožena stranka ni bila dolžna obvestiti tožnika, da mu v primeru, če bo podal odpoved, ne pripadajo pravice iz naslova brezposelnosti.
Nižji sodišči sta se v zvezi s preklicem odpovedi pravilno sklicevali na določbo 25. člena OZ, ki določa, da ponudnik lahko umakne ponudbo samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo. Nižji sodišči sta tako pravilno ugotovili, da je preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepozen, saj je odpoved začela učinkovati, preden je tožena stranka prejela njen preklic.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15, 36, 36/1. ZUP člen 64, 64/1, 214, 214/1, 237, 237/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje - upravni postopek - dokazovanje - izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljivosti upravne odločbe - dokazno breme
Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ker izpodbijana odločba nima razlogov o tem, zakaj ni bil sprejet zgoraj navedeni dokazni predlog tožnika glede verodostojnosti ključnega dokaza v tej zadevi, in ker ni odgovorjeno na argument tožnika, da ni bil vabljen na naslednje sestanke „kartela“, odločbe ni mogoče preizkusiti.
Izjava o Povzetku relevantnih dejstev ni namenjena le temu, da se prizadeta stranka dobesedno vzeto le „izreče“ o predloženem dokazu v smislu ocene njegove dokazne moči, pač pa je izjava o povzetku (četrti odstavek 36. člena ZPOmK-1) namenjena tudi temu, da stranka sama predlaga nasprotne dokaze.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pravica do zagovora - rok za zagovor - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti
Zakon določa minimalni rok, ki ga mora delodajalec zagotoviti delavcu, da pripravi zagovor, vendar pa zgolj nespoštovanje tega roka samo po sebi nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Od okoliščin primera je odvisno, ali je ta kršitev vplivala na delavčevo pravico do zagovora ali ne.
UPRAVNI SPOR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014550
URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 36, 36-4. ZKP člen 207, 207/2, 207/4, 361, 361/4, 361/5, 361/6.
varstvo ustavnih pravic - podaljšanje pripora po izreku sodbe - drugo učinkovito sodno varstvo - predlog za odpravo pripora
S predlogom za odpravo pripora je priprtemu zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v kazenskem postopku.
To posebno pravno sredstvo je namenjeno prav temu, da se mora (redno) sodišče izreči o morebitnih novih dejstvih, ki lahko vplivajo na dovoljenost posega v pravico do osebne svobode.
Zoper sklep, s katerim zunajobravnavni senat po izreku obsodilne sodbe zavrne predlog za odpravo pripora, je dovoljena pritožba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006922
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe – presoja pritožbenih navedb
Zahtevo za varstvo zakonitosti se skladno z določilom 420. člena ZKP lahko vloži le zaradi konkretnih kršitev zakona, storjenih v obravnavanem postopku. Z navedbami, da bi bilo treba postaviti meje prostega razpolaganja „enoosebnega družbenika“, vložnik ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006936
ZKP člen 96, 149a, 149a/1, 155a, 155a/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2, 421, 424, 424/1. KZ člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - obrazložitev odredbe - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - odločba o stroških kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - odločba o kazenski sankciji - izvrševanje kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - odredba - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
Obdolženec v kazenskem postopku nima pravice izpodbijati tistega dela sodbe, ki se nanaša izključno na drugega obdolženca (pa čeprav je v opisu kaznivega dejanja soobdolženca navedeno, da je dejanje storil skupaj z obdolžencem).
Izhajajoč iz namena obrazložitve odredbe prikritih preiskovalnih ukrepov samo dejstvo pomanjkljivosti obrazložitve ne more imeti za posledico, da bi bili z njo odrejeni ukrepi izvajani nezakonito. Pomembno je, da gradivo, ki ga je imel na razpolago odredbodajalec, omogoča naknadno meritorno presojo utemeljenosti odreditve ukrepov, torej presojo o tem, ali so bili v času izdaje odredbe izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
Vsak (so)storilec kaznivega dejanja je samostojno kazensko odgovoren v mejah svoje krivde, zato so lahko dejanja enega ali vseh sostorilcev drugače pravno opredeljena, mogoče pa je tudi, da eden od sostorilcev zaradi izključitve krivde sploh ni kazensko odgovoren.