bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Navedbe, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje glede izrečene kazni zapora v nesorazmerju, glede na to, da je pritožbeno sodišče upoštevalo iste olajševalne in obteževalne okoliščine, ter upoštevaje razliko pri zagroženih kaznih „med osnovno in kvalificirano obliko“ obravnavanega kaznivega dejanja, ne predstavljajo razlogov, ki bi jih bilo dopustno uveljavljati s tem izrednim pravnim sredstvom (po vsebini pomenijo uveljavljanje razlogov iz 374. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora
Pravnomočen sklep o nadomestitvi kazni zapora (z delom v splošno korist oziroma s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna) ni pravnomočna sodna odločba, s katero je bil končan kazenski postopek, temveč gre za drugo odločbo, zoper katero se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper sodbo, ki ne obstaja več
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, saj sodba, ki jo izpodbija vložnica, več ne obstoja, ker je bila deloma spremenjena, deloma pa razveljavljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006896
ZKP člen 272, 272/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Predhodna kaznovanost za katerokoli kaznivo dejanje je lahko relevantna pri presoji obdolženčevega prejšnjega življenja oziroma njegovega odnosa do spoštovanja pravnega reda.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - obnova kazenskega postopka
Obsojenec z navedbami, da je sodišče v izpodbijanih sklepih ravnalo nezakonito, saj je predložil nov dokaz, pa z zahtevo za obnovo postopka ni uspel, ne opozarja na nikakršno pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, temveč izraža le nestrinjanje s presojo nižjih sodišč, ki sta natančno povedali, zakaj sta zahtevo za obnovo postopka zavrgli.
ZPP člen 77, 78, 86, 98, 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 33/1, 35, 35/1.
pooblastilo - prokurist - revizija
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila za zastopanje prenesti na drugo osebo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006981
ZKP člen 101, 105. KZ-1 člen 57, 57/3.
premoženjskopravni zahtevki – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - upravičenec premoženjskopravnega zahtevka – pogojna obsodba - obveznost določena v pogojni obsodbi – zahteva za varstvo zakonitosti
S tem, ko sodišče ni odločilo o vloženih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, prisodilo pa jih je osebam, ki so v imenu oškodovancev podali predloge za uveljavitev zahtevkov, je kršilo določbi drugega odstavka 105. člena v zvezi s 101. členom ZKP in so te kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Vrhovno sodišče ne more odločati o pravilno uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, o katerih pa prvostopno sodišče sploh še ni odločilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006949
KZ člen 111, 111/1-3. ZKP člen 39, 39/2-2, 41, 60, 180, 289, 365, 371, 371/1-2, 372, 372-3, 384. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - popravni sklep - kršitev kazenskega zakona - prevzem kazenskega pregona - dejanska vročitev prejemniku - rok za opravo procesnega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - vročanje
Nepravilna vročitev za naslovnika ne more imeti pravnih posledic, če pa je iz njegovega ravnanja razvidno, da je pisanje dejansko prejel, začne z dnem dejanskega prejema dokumenta teči rok za opravo procesnega dejanja.
V konkretnem primeru pa dejanskemu prejemu dokumenta ni moč pripisati posledic pravilne vročitve, saj specifične okoliščine konkretnega primera (nepravilna vročitev, vsebina oškodovankinega dopisa ter njena laičnost in mladost) utemeljujejo sklep, da je bila oškodovanka v opravičljivi negotovosti glede izteka roka, v katerem mora prevzeti pregon.
Za presojo, ali je sodišče posamezni predlog za izvedbo razbremenilnega dokaza (ne)utemeljeno zavrnilo, je ključna utemeljitev dokaznega predloga.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – dokazni postopek - dokazni predlog - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Obramba mora pri predlogu razbremenilnega dokaza zadostiti svojemu dokaznemu bremenu in pri utemeljevanju relevantnosti in obstoja dokaza zatrjevati (1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj ali neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2) dokazno sredstvo in (3) z navedbo okoliščin utemeljiti, da bo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu, ter da bo dokaz v korist obdolženca.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pritožbe – postopek za preklic pogojne obsodbe – pritožba zoper sodbo – upravičenci za vložitev – pritožbeni razlogi – pritožba zoper sklep – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba
Določba 506. člena ZKP oškodovancu (ki je sicer lahko eden od predlagateljev za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe) v zvezi s pritožbo zoper sodbo ne daje več pravic in več upravičenj, kot jih ima po določbi 367. člena ZKP.
denacionalizacija - zahteva za izdajo dopolnilne odločbe - dovoljenost revizije - brez navedbe razlogov za dovoljenost - navedba punctuma v uvodu revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentovi strani, ta pa tega bremena ni izpolnil, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
Revident v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel in izkazal, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavani zadevi izpolnjen. V uvodu revizije je sicer navedel sporno vrednost (punctum) v znesku 60.000,00 EUR. Vendar tega zneska ni utemeljil. Tak znesek oziroma vrednost spora tudi ne izhaja iz dokončnega akta, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o denacionalizaciji pa je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, revident ne navaja. Iz listin sodnega spisa pa izhaja, da je zahteval vračilo zemljišča v naravi in v ta namen prvostopenjskemu upravnemu organu predlagal odmero zemljišča.
ZUS-1 člen 37, 37/2, 83, 83/2-2. ZUP člen 249, 279.
odločba o določitvi oboda komasacijskega območja - ničnost - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V tej zadevi so bili presojeni tako ničnostni razlogi, ki jih je uveljavljal revident in po uradni dolžnosti tudi vsi ostali ničnostni razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zato revidentovo vprašanje o obsegu presoje ničnostnih razlogov, ni pomembno pravno vprašanje, glede na vsebino te zadeve.
Revident ni jasno in konkretno pojasnil, glede katerega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in tudi ni opravil primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, zato zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča kot pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 101, 101/3.
uporabno dovoljenje - ničnost in obnova postopka - stranka v postopku - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila. Z navedbami izražata le svoje nestrinjanje z izdanim uporabnim dovoljenjem za enostanovanjsko stavbo in z zakonsko ureditvijo pogojev njegove izdaje, kar pa ni vsebina tega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Posledice, ki jih revidenta navajata (uporaba njunega zemljišča za dostop do gradnje), niso posledice izpodbijanega akta, s katerim jima ni priznano upravičenje oziroma pravni interes za uveljavljanje ničnosti oziroma obnove postopka izdaje uporabnega dovoljenja, niti niso posledice drugim osebam izdanega uporabnega dovoljenja. Dostop do objekta se namreč ne določa in ne ureja z uporabnim dovoljenjem, ampak z dovoljenjem za gradnjo (gradbenim oziroma pred tem lokacijskim dovoljenjem). Ker na podlagi izpodbijanega akta niti na podlagi uporabnega dovoljenja ne morejo nastati posledice, ki jih revidenta navajata, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep okoljskega inšpektorja - ničnost inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - pavšalna navedba zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil. Samo z navedbo revizijskih razlogov, brez natančne in konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, pa revident trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Neuspeh s pravnim sredstvom oziroma z zahtevo za izrek ničnosti, sam zase še ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To tudi niso stroški, ki bi mu z odstranitvijo oziroma izvršbo nastali. Revidentove splošne in nekonkretizirane navedbe: o posegu v premoženjske pravice, o novih postopkih in stresu pa glede na to, da je trditveno in dokazno breme na njegovi strani, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ne zadoščajo.
ZUS-1 člen 83/2-3. ZTuj-1 člen 93l, 93l/1-7, 93h, 93h/1-2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15, 15/3.
dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana slovenskega državljana - dovoljena revizija - izkazane zelo hude posledice - sum, da bo prebivanje tujca v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost - izvrševanje kaznivih dejanj - domneva nedolžnosti - mnenje strokovnjaka s področja kazenskega prava - odločitev Komisije za pogojni odpust - pravica do družinskega življenja - status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji
Dokazni standard v primeru druge alineje prvega odstavka 93. h člena ZTuj-1 je „sum“, ki je bil v obravnavani zadevi podprt z nespornimi ugotovitvami, da je bil revident v preteklosti na ozemlju Republike Slovenije že obravnavan zaradi izvrševanja kaznivih dejanj.
dovoljenost revizije - odločba o parcelaciji zemljišč - pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti - posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o parcelaciji obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Posledice, ki jih revidenti navajajo (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, namenjena za bivanje), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta o parcelaciji zemljišč. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa morajo biti zelo hude posledice posledice izpodbijanega akta, zato ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Kot dokazi, na podlagi katerih se ugotovijo dejstva, na njihovi podlagi pa izda odločba, se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, med drugim tudi dokazi (neposredni ali posredni), ki jih predloži stranka, in izjava stranke (164. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006895
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171 ZKP člen 427. ZPrCP člen 8, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi - odgovornost lastnika vozila – identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Presoja zahteve za varstvo zakonitosti, ki izhaja iz drugačnega procesnega dejanskega stanja v obravnavani zadevi, kot je razvidno iz podatkov v spisu.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4, 88. URS člen 22, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – vpliv na zakonitost - vročanje - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve – vročanje pooblaščencu - pravica do učinkovite obrambe – pravica do obrambe z zagovornikom - enako varstvo pravic
Sodišče je vse dokumente pošiljalo zgolj storilcu, čeprav je ta zagovornico pooblastil tako za zastopanje v postopku o prekršku kot tudi za sprejemanje pisanj. Z opustitvijo vročanja njej je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, a vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni izkazal vpliva te kršitve na zakonitost odločbe.
Je pa sodišče s takim ravnanjem kršilo pravno jamstvo v postopku o prekršku, zagotovljeno z drugo alinejo 29. člena Ustave - s pravico do obrambe z zagovornikom se uresničuje pravica do učinkovite obrambe. Tak postopek zoper storilca ni bil pošten, zato je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je izpodbijana sodba nezakonita.