določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sorodstveno razmerje med pooblaščencem stranke in sodnikom višjega sodišča
Sorodstveno ali drugačno razmerje med pooblaščenim strankinim odvetnikom in predsednikom ali drugim sodnikom pritožbenega sodišča ni samo po sebi tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 41, 41/2-6. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na denarna sredstva - kraj kjer leži nepremičnina - kumulacija izvršilnih sredstev
Predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, kar je ena bistvenih sestavin predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato za presojo pristojnosti za odločanje v tej izvršilni zadevi ne velja 40.c člen ZIZ, pač pa drugi odstavek 35. člena ZIZ, po katerem je v primeru, če upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu.
Napaka, kakršno predvideva zakon v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je po svoji naravi tehnična, saj gre dejansko za nepravilen prenos določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo, pri čemer se sodišče do prenesenega dokaza vrednostno (še) ne opredeljuje.
Sklepanje, da storilec izvrševanja kaznivih dejanj ne bo opustil, lahko temelji tudi na dejstvu, da so bila kazniva dejanja oziroma posamezna izvršitvena ravnanja izvršena večkrat zaporedoma, vztrajno in organizirano. Gre za okoliščine, ki se nanašajo na stopnjo obdolženčeve vpletenosti v kriminalno dejavnost ter s tem na njegovo pripravljenost nadaljevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006866
ZKP člen 41, 371, 371/2, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 135.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o seji pritožbenega senata - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj navzočnost policije v nobenem primeru ne more pomeniti, da grožnje oškodovancu ne bi mogle biti izrečene, niti da bi ne mogle povzročiti dejanske ogroženosti oškodovanca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS0016641
ZGD člen 359 - 363, 364 - 370, 416, 416/3, 450, 456, 580, 580/1, 580/2. ZSReg člen 10, 29, 31, 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 378.
pravica do povrnitve škode – povrnitev premoženjske škode – odgovornost države za delo sodišče - pravica do sojenja v razumnem roku - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - prisilna likvidacija - uskladitev družbe z določbami ZGD – prenos poslovnega deleža - sklep družbenikov - sprememba družbene pogodbe - povečanje osnovnega kapitala - potrebna večina za spremembo družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - sodni register - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - kogentnost - predhodno vprašanje
Tožnika sta zatrjevala, da so nekateri družbeniki odklonili podpis pogodb o odsvojitvi poslovnih deležev, zato so kupci vložili tožbe na izstavitev takšne pogodbe. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da očitno še ni prišlo do veljavnega prenosa poslovnih deležev, saj tretji odstavek 416. člena ZGD določa, da je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Ker pa je temu tako, bi morali potrebne sklepe za uskladitev z določbami ZGD sprejeti prvotni družbeniki, ki še niso veljavno odsvojili svojih poslovnih deležev, in ki so bili tudi vpisani v sodni register. Zato je krivda za nesprejetje potrebnih sklepov in izostanek uskladitve z ZGD izključno na strani samih družbenikov in poslovodje, ki ni sklical skupščine za sprejetje potrebnih sklepov. Torej kljub temu, da so bili v teku spori o tem, kdo so dejanski družbeniki družbe, glede na povsem jasno določbo 416. člena ZGD o tem ne bi smelo biti dvoma, in bi bilo mogoče sprejeti potrebne sklepe, na njihovi podlagi pa bi lahko drugi tožnik kot poslovodja in s tem upravičeni predlagatelj predlagal vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register ter s tem posledično preprečil izbris družbe iz sodnega registra. Zaradi navedenega odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naložiti toženki.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006918
ZKP člen 344, 359, 359/1-1, 364, 364/4, 371, 371/1-5, 371/1-11. KZ člen 169, 171, 171/1, 171/4, 171/6, 178, 178/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – odločilna dejstva - predlog za pregon - predlog oškodovanca – opis dejanja v obtožnem aktu - sprememba obtožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - razžalitev
Sodišče lahko pri presoji, ali opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu presega okvir dejanskega stanja, kot ga je opisal oškodovanec v predlogu za pregon, in pomeni povsem drugo
(in ne le drugačno)
kaznivo dejanje, smiselno upošteva kriterije, ki sta jih teorija in sodna praksa izoblikovala za razreševanje vprašanj, ki zadevajo objektivno identiteto obtožbe in sodbe.
Zgolj ocena vložnika pravnega sredstva, da se dejansko stanje po izvedbi dokazov ni v ničemer spremenilo, ne more utemeljiti sklepa, da je tožilec zlorabil svojo pravico do spremembe obtožnega akta.
Če je imel obsojenec utemeljen razlog verjeti v resničnost trditve o oškodovanki, potem ni mogoče pripisati njegovi zavesti, da jo je po krivici dolžil nečesa, kar je zanjo nečastno in žaljivo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila na zahtevani način in zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo, ni konkretno opredelila in še manj izkazala, je bilo treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/3, 64/4.
revizija tožene stranke - občina kot tožena stranka - odvzem koncesije - dovoljenost revizije - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - že tretji sodni postopek - možnosti tožene stranke
Če je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijan upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.
Rešitev iz procesnega položaja, v katerem je sodišče prve stopnje že tretjič ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo prvostopenjskega organa in vrnilo zadevo v ponoven postopek, je možna na dva načina: da tožena stranka (njen prvostopenjski organ) ravna v skladu z napotki sodišča, kar bi bil dolžan storiti po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ali pa da ponovno odloči kot doslej in to še dodatno posebej utemelji, v primeru ponovnega upravnega spora pa zahteva odločitev sodišča prve stopnje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).
povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - pojasnilna dolžnost – zdravniška napaka (medicinska napaka) - zaplet - soglasje k medicinskemu posegu – endoskopija - privolitev bolnika v zdravljenje - predrtje črevesne stene kot komplikacija po posegu - sepsa - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev oškodovanca
Glede na to, da tožnici v zvezi z endoskopskim posegom odstranitve polipa ni bilo nič pojasnjeno in da zdravnica z njo praktično ni komunicirala, je pravilen zaključek, da zdravnica v obravnavani zadevi ni izpolnila pojasnilne dolžnosti in da toženka na poseg ni privolila. Tožnica v poseg ni privolila, ker ni vedela, da bo izveden. Poseg, ki je bil sicer opravljen strokovno in brez zdravniške napake, je zato nedopusten in je bilo z njim poseženo v tožničino telesno integriteto. Zato toženki tožnici odgovarjata za civilni delikt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016653
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377, 481, 481/1-1, 490. ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – telekomunikacije – vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Čeprav po splošnih pravilih ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP), Vrhovno sodišče sodi, da je v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje revizija dovoljena v skladu s pravili posebnega nepravdnega postopka za določitev odškodnine iz devetega poglavja ZNP.
Po 103. členu ZNP je v postopku določitve odškodnine zoper odločbo druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. ZPP pa za dovoljenost revizije določa različne pogoje glede na to, ali gre (v konkretnem primeru: bi šlo, če bi postopek tekel kot pravdni postopek) za redni pravdni postopek ali za gospodarski spor.
ZKP člen 371, 371/1-11, 442, 442/2. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do obrambe z zagovornikom - navzočnost na glavni obravnavi
Obdolženec ima v kazenskem postopku vedno pravico do obrambe z zagovornikom, ne glede na to, ali teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je obramba z zagovornikom obvezna po 70. členu ZKP ali gre za kakšno drugo kaznivo dejanje.
Če zagovornik pravočasno opraviči izostanek in zanj navede opravičljive razloge, sodišče ne more opraviti glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti, tudi če obramba z zagovornikom ni obvezna, razen če obdolženec s tem soglaša.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016634
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 124, 132, 314, 361, 361/1, 376, 376/3, 552. OZ člen 103, 111, 206, 346, 352.
pogodbena odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske obveznosti - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - razdrtje pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrtja pogodbe - vrnitev danega - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR, po katerem pa začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev tožnikov pa je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s 132. členom ZOR in ne že sama sklenitev menjalne pogodbe oziroma izročitev stvari. Terjatev tožnikov (za plačilo odškodnine oziroma vrnitev stvari) je torej nastala z dnem razdrtja menjalne pogodbe. Prej ni mogla zapasti, ker zanjo še ni bilo pravnega temelja in prej tudi ni mogel začeti teči zastaralni rok zanjo.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
mediji - pravica do popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode je vsak primer ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode).
varstvo ustavnih pravic - začasna odredba - osnutek ugotovitev o konkretnem primeru - javna objava - težko popravljiva škoda
Glede na vse okoliščine tega primera: ugotovitve o konkretnem primeru še niso bile objavljene; o tožbi še ni pravnomočno odločeno; vložena tožba ne zadrži nadaljnjega postopanja tožene stranke; o vprašanju, od katerega je odvisna tudi odločitev v tej zadevi (sestava senata tožene stranke pri odločanju), je vložena zahteva za presojo ustavnosti ZIntPK; posledice, ki pomenijo težko popravljivo škodo za tožnika, bi nastale že s samo objavo ugotovitev; začasno zadržanje objave ugotovitev ne bi prizadelo javne koristi; je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep (3. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 spremenilo tako, da je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in odločilo, da se zadrži javna objava ugotovitev o konkretnem primeru do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. ZNP člen 37, 103.
nepravdni postopek – povrnitev premoženjske škode – odškodninski spor – opredelitev vrednosti spornega predmeta – navadni sosporniki - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V primeru navadnih sospornikov (udeležencev) se vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, ki zahteva določitev vrednosti spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek vsakega sospornika, medtem ko določba prvega odstavka 41. člena ZPP o seštevanju velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov.