ZPP v poglavju o rednih pravnih sredstvih pritožbene obravnave ne ureja celovito in se zato v 349. členu sklicuje na podredno in smiselno veljavnost določb o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (členi 281-305 ZPP) tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. Glede na navedene določbe je tudi za pritožbeno obravnavo smiselno upoštevna določba 286.b člena ZPP, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
Bistvena razlika med sejo pritožbenega senata in pritožbeno obravnavo je ravno v tem, da pritožbeni obravnavi lahko prisostvujeta obe stranki in zato lahko v okviru določb ZPP neposredno aktivno sodelujeta na obravnavi, odločanje na seji senata pa se vedno opravlja v odsotnosti strank. Zato pritožbene obravnave in seje senata ni mogoče izenačevati.
Iz zapisnika o pritožbeni obravnavi je očitno, da je moralo biti toženi stranki in njenemu pooblaščencu že ob sprejemu dokaznega sklepa znano, da bo sodišče v zvezi s preverjanjem pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje na podlagi drugega odstavka 347. člena in šestega odstavka 348. člena ZPP ponovilo pred prvostopnim sodiščem neposredno izvedene dokaze le s prebiranjem zapisnikov o izvedbi le-teh. Iz zapisnika izhaja, da sta obe stranki s takim ponavljanjem izvedbe dokazov soglašali oziroma nobena od strank zoper tako ravnanje pritožbenega sodišča ni ugovarjala v smislu določb 286.b člena ZPP oziroma v smislu takojšnjega uveljavljanja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitve določb šestega odstavka 348. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPP). Zato te kršitve na pritožbeni obravnavi tožena stranka v reviziji ne more uspešno uveljavljati oziroma revizijsko sodišče na podlagi 286.b člena ZPP uveljavljanja kršitev v zvezi s tem (ne glede na predhodno dopustitev revizije) ni moglo upoštevati.
Ker je šlo za prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med delodajalcema (organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja) in za delavko - javno uslužbenko z nalogami in pooblastili za tako odločanje, sodišče ugotavlja, da se tak prenos pristojnosti lahko šteje za upravno reorganizacijo v smislu točke c) prvega odstavka 1. člena Direktive, za katero določbe Direktive ne veljajo.
Člen 60 ZUPJS javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja Direktiva in 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev.