Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Za te primere ZPIZ-1 ni določal dodatnih možnosti za novo odmero pokojnine na podlagi dodatnega uveljavljanja izplačil. Če stranka vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je zato podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Ugotovljene pa so tudi okoliščine in interesi na strani obeh strank, pri čemer je pravilna presoja, da okoliščine na strani tožnice (da lahko sodelavcem brez slabe vesti pogleda v oči, ker je prepričana, da je ravnala v skladu z navodili zdravnikov, interes za nadaljevanje delovnega razmerja, pozitivni učinki udeležbe na taboru), ne prevladajo nad okoliščinami na strani tožene stranke (izguba zaupanja do tožnice, ki je javna uslužbenka in bi morala dajati zgled ostalim zaposlenim, pričakovanje, da javni uslužbenec ravna etično in moralno, negativna reakcija zaposlenih, ko so videli fotografijo tožnice v časopisu).
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - ugotovitev razloga za odpoved - kršitev z znaki kaznivega dejanja
Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni vedno tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zlasti v primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo tudi znake kaznivega dejanja, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele, ko delodajalec ugotovi obstoj vseh znakov kaznivega dejanja.
Namen zakonske prepovedi konkurence je ravno v tem, da delavec v času zaposlitve ne sme brez soglasja delodajalca ustanavljati gospodarskih družb z enako dejavnostjo kot delodajalec ali opravljati poslov kot samostojni podjetnik, če je v okviru svojih delovnih obveznosti pri delodajalcu zadolžen tako dejavnost in take posle opravljati za delodajalca.
Ker sodišče ob zavrnitvi tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje A., kot ključnega neposrednega dokaza za presojo utemeljenosti očitka tožnikovega ravnanja, ni ugotovilo, da navedena v smislu določb ZPP ne bi smela biti zaslišana in je s takšnim ravnanjem sodišča prve stopnje kljub pritožbeni graji soglašalo tudi sodišče druge stopnje, tožnik v reviziji sodišču utemeljeno očita kršitev načela neposrednosti iz 4. člena ZPP oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP tudi pred sodiščem druge stopnje, saj bi lahko izvedba tega dokaza bistveno vplivala na odločitev sodišča.
ZPP v poglavju o rednih pravnih sredstvih pritožbene obravnave ne ureja celovito in se zato v 349. členu sklicuje na podredno in smiselno veljavnost določb o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (členi 281-305 ZPP) tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. Glede na navedene določbe je tudi za pritožbeno obravnavo smiselno upoštevna določba 286.b člena ZPP, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
Bistvena razlika med sejo pritožbenega senata in pritožbeno obravnavo je ravno v tem, da pritožbeni obravnavi lahko prisostvujeta obe stranki in zato lahko v okviru določb ZPP neposredno aktivno sodelujeta na obravnavi, odločanje na seji senata pa se vedno opravlja v odsotnosti strank. Zato pritožbene obravnave in seje senata ni mogoče izenačevati.
Iz zapisnika o pritožbeni obravnavi je očitno, da je moralo biti toženi stranki in njenemu pooblaščencu že ob sprejemu dokaznega sklepa znano, da bo sodišče v zvezi s preverjanjem pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje na podlagi drugega odstavka 347. člena in šestega odstavka 348. člena ZPP ponovilo pred prvostopnim sodiščem neposredno izvedene dokaze le s prebiranjem zapisnikov o izvedbi le-teh. Iz zapisnika izhaja, da sta obe stranki s takim ponavljanjem izvedbe dokazov soglašali oziroma nobena od strank zoper tako ravnanje pritožbenega sodišča ni ugovarjala v smislu določb 286.b člena ZPP oziroma v smislu takojšnjega uveljavljanja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitve določb šestega odstavka 348. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPP). Zato te kršitve na pritožbeni obravnavi tožena stranka v reviziji ne more uspešno uveljavljati oziroma revizijsko sodišče na podlagi 286.b člena ZPP uveljavljanja kršitev v zvezi s tem (ne glede na predhodno dopustitev revizije) ni moglo upoštevati.
Ker je šlo za prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med delodajalcema (organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja) in za delavko - javno uslužbenko z nalogami in pooblastili za tako odločanje, sodišče ugotavlja, da se tak prenos pristojnosti lahko šteje za upravno reorganizacijo v smislu točke c) prvega odstavka 1. člena Direktive, za katero določbe Direktive ne veljajo.
Člen 60 ZUPJS javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja Direktiva in 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev.
URS člen 2, 14, 14/2, 33, 155. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPod-B člen 1, 2, 3, 4. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 496. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZGD-1 člen 8.
neveljavnost pogodbe – ničnost - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prevzem obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – ustavna odločba – odsvojitev poslovnega deleža – retroaktivnost - prehodne določbe ZFPPIPP-A
Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
ZKP člen 178, 178/4, 331, 331/5, 331/6, 420, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih – branje zapisnika o izpovedbi priče
Neposredno zaslišanje oseb, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 165. člena ZKP, na glavni obravnavi ni dopustno – prebere se zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb, stranke pa lahko za priče postavijo posredna vprašanja. Obsojenec in njegov zagovornik vprašanj nista postavila in sta se na ta način odpovedala pravici, ki v primerih, ko je oškodovanec mlajši od 15 let in je žrtev kaznivega dejanja zoper spolnost, nadomešča pravico do zaslišanja obremenilne priče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - postopek s pritožbo - obvestilo o seji pritožbenega senata – skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem
Če je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po skrajšanem postopku, sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku obvesti stranki o seji le, če je njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari, torej ne glede na izraženo željo strank, da prisostvujeta seji senata.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če v zakonskem roku ni uveljavljena pravica zahtevati izločitev sodnika (prekluzija), ni mogoče uveljavljati, da naj bi bila storjena procesna kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
začasna odredba - davčni postopki - javni interes - posebne okoliščine - neizkazanost težko popravljive škode
Tožnik ni izkazal takšnih posebnih okoliščin glede verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki bi bila močnejša od prevladujoče javne koristi v davčnih postopkih.
predlog za dopustitev revizije – stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - spremenjene okoliščine – pravno pomembno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ocenjuje, da vprašanje, ki ga kot pravno pomembnega izpostavlja predlagatelj ne more biti pravno pomembno glede na ugotovitev sodišča prve stopnje v tej zadevi, da toženec do svojih njiv in pašnikov na parc. št. ... in 380 k.o. ... nima drugega dostopa kot po služnostni poti, razen če bi peljal neposredno preko svojih njiv in pašnikov, ki bi zato za tožnika postale v delu neuporabne.
Revizija je dopuščena glede vprašanja ali je zavarovalnica dolžna plačati odškodnino v višini seštevka zavarovalnih vsot po pogodbah o zavarovanju splošne civilne odgovornosti sklenjenih z občino in z izvajalko gospodarske javne službe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 29, 29/3, 36, 36/1-2, 76, 82, 82/1. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/8. ZUstS člen 21a.
pravočasnost tožbe - vložitev tožbe na ustavno sodišče - nepristojno sodišče - odstop vloge pristojnemu sodišču - dopis generalnega sekretarja ustavnega sodišča - vloga, ki na pristojno sodišče prispe po poteku roka - vložitev nove tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Če je tožba v upravnem sporu pravočasno vložena na ustavno sodišče, ki v zadevi ni pristojno, po poteku roka za vložitev tožbe pa stranka na pristojno upravno sodišče vloži novo tožbo, ne gre za situacijo, ko bi bila tožba vložena v zakonskem roku na nepristojno sodišče, pristojno sodišče pa bi jo dobilo po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Če ustavno sodišče prejme v reševanje zadevo, za katero ni pristojno, zadeve ne odstopa pristojnemu sodišču po ZPP oziroma ZUS-1, temveč jo po izrecni določbi 21. a člena ZUstS obravnava generalni sekretar ustavnega sodišča, ki z dopisom stranki pojasni, da ne gre za zadevo iz pristojnosti ustavnega sodišča.
Ker je pritožnik tožbo, ki je bila predmet presoje v obravnavani zadevi, neposredno pri sodišču vložil po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavreči.
Ali je tožena stranka kot lovska organizacija lahko pridobila lastninska upravičenja na kmetijskih zemljiščih in gozdovih v družbeni lastnini, pridobljenimi na odplačen način, ali pa je imela le pravico do upravljanja družbenih sredstev za uresničevanje svojih ciljev?
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006881
ZKP člen 149a, 329, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/1-3, 420/2. KZ člen 217. ZIS člen 78 – 80.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – video nadzor igralnice – tajno opazovanje - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – privolitev oškodovanca – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Po določbi 149. a člena ZKP se ukrep tajnega opazovanja lahko izvaja z uporabo tehničnih naprav za snemanje glasu ter slikovno snemanje, odsotnost uporabe teh naprav s strani izvajalca ukrepa pa še ne pomeni, da je ukrep izvajan nezakonito. Za stalni video-nadzor je podana pravna podlaga v ZIS, zato je bilo dovoljeno in dopustno v okviru ukrepa po 149. a členu ZKP, kar je tudi bilo navedeno v odredbi državne tožilke, uporabljati v okviru izvajanja tega ukrepa tudi posnetke video-nadzora po ZIS.
DDV - „missing trader“ - „skrben gospodarstvenik“ - zloraba sistema DDV - „vedenje“ o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti
Glede na dejstva, ki jih je kot za odločitev pravno pomembne objektivne okoliščine navedlo sodišče prve stopnje, revidentovo ravnanje oziroma ravnanja njegove odgovorne osebe tudi po presoji Vrhovnega sodišča odstopa od ravnanja skrbnega gospodarstvenika do te mere, da ga ni mogoče opravičiti z velikim obsegom poslov, posebnostmi gradbenih poslov in podobno, ampak je možen samo zaključek, da je revident (oziroma njegova odgovorna oseba) vsaj moral vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV.
V primeru opravljenih razgovorov na osnovni šoli ni šlo za postopek analogen policijskemu, v katerem je treba upoštevati določbe 148. in 148. a člena ZKP.
Izločitev nedovoljenih dokazov je treba predlagati na predobravnavnem naroku, saj je to v nadaljnjem postopku mogoče le pod pogojem, da se navede utemeljene razloge, zakaj tak predlog ni bil podan na tem naroku.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - formalno in materialno izčrpanje
Materialni pogoj izčrpanja pravnih sredstev ni izpolnjen, saj obsojenec in njegova zagovornika v pritožbah niso uveljavljali kršitev, na katere se zdaj sklicujeta vložnika zahteve za varstvo zakonitosti.