1. Določbe o varstvu posebnih kategorij delavcev (36c, 36d. člen ZDR) v postopkih prostovoljne likvidacije ne pridejo v poštev. Kljub podobnosti obeh situacij (prenehanje potreb po večjem številu delavcev in postopek prostovoljne likvidacije) obstaja med njima pomembna razlika v dejstvu, da pravni subjekt v postopku likvidacije preneha, zato določb o prenehanju potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov ni mogoče uporabiti neposredno, temveč le smiselno.
2. Če delavka zahtevo za koriščenje letnega dopusta poda po vrnitvi z bolniškega staleža, potem, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, je krivda za neizkoriščenost letnega dopusta v celoti na njeni strani, saj bi morala tako zahtevo podati že v času odpovednega roka, ne glede na to, da je bila med odpovednim rokom doma na čakanju. Letni dopust bi lahko izrabila v tem času. Delodajalci niso dolžni koriščenja letnega dopusta delavcem zagotoviti po prenehanju delovnega razmerja, če je pred tem delavec imel možnost to pravico uveljaviti, pa je ni.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - nedenarna terjatev
Verjetnost terjatve tožnice je izkazana, saj je iz njene izpovedi razvidno, da za delo ni bila sposobna, iz zbrane medicinske dokumentacije pa, da v spornem obdobju ni bilo izboljšanja. Ker obstoječa postopkovna pravila ne določajo hierarhije posameznih dokazov, torej v konkretnem primeru prednosti listinske dokumentacije pred izpovedjo strank, ni pravilno stališče, da bi sodišče moralo presojati upravičeno odsotnost z dela le na podlagi obstoječih listin, ne pa na podlagi izpovedi strank.
povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev negmotne škode - poškodba učenca v šoli - poškodba očesa - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnost - starost oškodovanca - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - objektivni in subjektivni element - povrnitev bodoče škode
Sodišče pri odmeri odškodnine upošteva tako subjektivno kot objektivno merilo, to pomeni, da je treba upoštevati subjektivne okoliščine na strani oškodovanca, vendar je treba pri odmeri pravične odškodnine po 200. členu ZOR upoštevati tudi druge podobne primere v sodni praksi, ki je vpeta v obstoječe družbene razmere v obdobju, ko sodišče določa pravično odškodnino. S tem se uresničuje načelo enakosti ljudi pred zakonom po 14. členu Ustave RS in še posebej načelo enakega varstva človekovih pravic pred sodiščem (22. člen Ustave RS).
Pritožba glede prisojene odškodnine zaradi telesnih bolečin ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je izčrpno razložilo, kako je ugotovljen obseg telesnih bolečin upoštevalo pri odmeri, tako trajanje in intenziteto hospitalnega in ambulantnega zdravljenja kot nevšečnosti med zdravljenjem. Telesne bolečine, ki jih bo tožnik prestajal tudi v prihodnje in vplivajo tudi na njegovo življenjsko aktivnost, pa je sodišče upoštevalo v okviru prisojene odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo tudi odškodnino za prestan strah. Višje sodišče se strinja s sorazmerno visoko odškodnino za strah glede na to, da je tožnik otrok in je primarni in sekundami strah intenzivno doživljal. Prvostopenjsko sodišče je tudi utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti. Res je izvedenec ugotovil deformacije levega očesa pri tožencu, vendar je poudaril, da so vidne le pri menjavi intenzivnosti svetlobe in čustvenih doživetjih. Izvedenec je dopustil, da bo tožnik utegnil doživljati duševne bolečine ob določenih trenutkih adolescenčnega opazovanja hkrati s spoznanjem o manjvrednosti poškodovanega organa vida, kar pa je sodišče upoštevalo v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pač pa se pritožbeno sodišče strinja, da je bil znesek odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti nekoliko prenizko odmerjen. Pritožbeno sodišče je sledilo tožniku, da je treba upoštevati njegovo mladost in s tem dejstvo, da bo zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti prizadet še zelo dolgo. Prav tako je treba upoštevati, da bo imel tožnik težave pri delu z računalnikom, ki je bistvenega pomena za študij, in bo omejen tudi pri delu z nevamimi stroji in na višini ter pri vožnji. Pomembna je ugotovitev, da je po obrazloženem mnenju izvedenca tožnik zaradi poškodbe postal 31,3% invalid. Upoštevanje vseh navedenih okoliščin tudi po primerjavi s prisojenimi odškodninami v primerljivih primerih narekuje zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 300.000,00 SIT. Zato je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in je na podlagi četrte točke 358. člena ZPP odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo za toliko zvišalo. Skupna odškodnina tako znaša 5.000.000,00 SIT.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sodelovanje otrok pri odločanju o dodelitvi v varstvo in vzgojo
Sodišče je s tem, ko ni upoštevalo določb 409. in 410. čl. ZPP bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka (8. točka II. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče bi moralo oceniti ali je mladoletni otrok, ki je dopolnil 15 let, sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj in v tem primeru ravnati z njim kot stranko ter mu tudi vročiti sodbo.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 81, 188, 188/4, 205, 208, 208/1, 81, 188, 188/4, 205, 208, 208/1. ZFPPod člen 23, 23.
rok - prekinitev postopka - procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje pri odločanju o pravočasnosti tožbe pravilno ni upoštevalo določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij na podlagi katerih v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra po 23. čl. in naslednjih ZFPPod in 394. čl. ZGD odgovarjajo družbeniki za obveznosti družbe še eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra. Roke za sodno varstvo pravic delavcev določajo delovnopravni predpisi (83. čl. ZTPDR, 105. čl. ZDR) in se pravočasnost vložitve tožbe kot zahteve za sodno varstvo presoja glede na navedene delovnopravne predpise in ne glede na določbe ZFPPod v zvezi z ZGD, katerih namen je določitev skrajnega roka, do katerega družbeniki izbrisane družbe še odgovarjajo za njene obveznosti.
Če pravna oseba med postopkom preneha obstajati (do česar je prišlo tudi v konkretnem primeru), se na podlagi 205. čl. ZPP postopek prekine ter se po 1. odst. 208. čl. ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. To pomeni, da bi se postopek v zvezi s tožbo tožnice, nadaljeval s pravnimi nasledniki pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra. Zato ni pravilno stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje z ozirom na določbo 81. čl. ZPP njeno tožbo zavreči, ko je izvedelo, da je pravna oseba izbrisana.
Grožnja, ki po 1. odstavku 60. člena ZOR lahko vpliva na napako volje, je le takšna grožnja, ki jo je mogoče opredeliti kot nedopustno in ki pri drugi stranki povzroči utemeljen strah, zaradi katerega stranka poda izjavo volje, ki ne izkazuje njene prave in svobodne volje. Med nedopustne grožnje se ne uvršča zakonita grožnja, to je grožnja z uvedbo določenega postopka, katerega ima predlagatelj pravico oziroma dolžnost uvesti. Omenjanje možnosti obveščanja pristojnega organa - policije in možnosti uvedbe disciplinskega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja ne pomenita nedopustne grožnje. Tudi opozorila, da bosta tožnik in tožnica dobila črno piko in da ne bosta nikjer dobila dela, ni šteti za takšno nedopustno grožnjo, ki bi jima povzročila utemeljen strah. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da sta bili pisni prošnji tožnika in tožnice za prekinitev delovnega razmerja obremenjeni z napako volje in je zato nepravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke, temelječih na spornih izjavah in tožbenemu zahtevku na priznanje pravic iz delovnega razmerja.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 286, 286/1, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti
Če stranka sodišča ne obvesti o imenovanju pooblaščenca, ni kršeno načelo kontradiktornosti, če mu sodišče ni vročalo pisanj in ga vabilo na naroke. Zato je sodišče pravilno pisanja in vabila vročalo neposredno stranki.
Če tožena stranka šele v pritožbenem postopku zatrjuje, da je svojo obveznost do tožnika že izpolnila, pritožbeno sodišče takih navedb ne more upoštevati, če ugotovi, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajala. Tožena stranka bo lahko, v kolikor bo prišlo do prisilne izterjave, zatrjevano izpolnitev obveznosti uveljavljala kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
ZST člen 4, 26, 26/4, 4, 26, 26/4. ZPP člen 180, 180/1, 180/4, 180, 180/1, 180/4.
sodna taksa
V opominu za plačilo sodne takse je izrecno zapisano, da mora tožeča stanka v 15 dneh plačati takso za tožbo in opomin ter v navedenem roku sodišču predložiti tudi dokazilo o plačilu takse, sicer se bo tožba štela za umaknjeno. Ker je tožeča stranka potrdilo predložila šele skupaj s pritožbo zoper izpodbijani sklep, ga je predložila prepozno in je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbo štelo za umaknjeno.
nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur
Tudi če delodajalec pisno ne odredi dela preko polnega delovnega časa, je delavec upravičen do plačila nadur, ki jih je moral opraviti, s tem, da se dodatek za delo preko polnega časa, kot ga določa kolektivna pogodba, lahko upošteva le pri takšnem številu nadur, kot jih omejuje določba 24. člena ZTPDR (8 ur tedensko oz. 20 ur mesečno). Za preostale ure pa delavcu pripada plačilo brez dodatka za delo preko polnega delovnega časa po KP.
odpravnina - trajni presežek - osnova za odpravnino
V obračunsko osnovo za izračun odpravnine po 3. odstavku 36f. člena ZDR je na zahtevo delavca potrebno upoštevati zneske izplačil iz naslova plače, do katerih je bil delavec v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja upravičen (in sicer zneske plač na delovnem mestu, na katerega je bil delavec formalno razporejen oz. zneske nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ki ga je delavec prejemal po odločbi ZPIZ).
ZGD člen 274, 274. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 26, 26.
disciplinski postopek - zastaranje disciplinskega postopka
1. Določbe 274. čl. ZGD ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem gospodarske družbe, kamor sodijo tudi disciplinski postopki, saj je to v pristojnosti uprave d.d.. Delovnopravna in korporacijska zakonodaja (ZDR, ZTPDR ter ZGD) med seboj nista bili povsem usklajeni, zato bi lahko bil v predhodnem obdobju kot pristojni organ za odločanje o ugovoru v disciplinskem postopku določen nadzorni svet. Ker statut d.d. nadzornemu svetu ni dal te pristojnosti, takih pooblastil pa tudi ob upoštevanju zakonskih določil nima, je o ugovoru v disciplinskem postopku odločil nepristojni organ, kar ni zakonito.
2. Sodišče I. stopnje je zakonito razveljavilo samo dokončno odločitev nadzornega sveta, ker ta ni bil pristojen za odločanje na II. stopnji v disciplinskih zadevah in naložilo le vrnitev delavca na delo. Pravilna je tudi odločitev sodišča, da zastaranje disciplinskega postopka ni teklo v času sodnega postopka.
Tožena stranka tožniku ni izdala niti vročila kakršnegakoli sklepa o njegovi novi plači oz. o razporeditvi na drugo delovno mesto, s samim sprejemom in uveljavitvijo splošnih aktov tožene stranke pa se niso spremenile tožnikove pravice. Pogodba o zaposlitvi lahko določa le več pravic, kot jih določajo splošni akti delodajalca. V tem primeru ne velja pravilo, da mora biti individualni akt v skladu s splošnim aktom, temveč pravilo, da individualni akt lahko določa več pravic kot splošni akt.
ZSReg člen 10, 10-3, 12. ZGD-F člen 354, 354/1, 354/2, 454, 454/5. Sodni red člen 247.
vpis sprememb v sodni register - sprememba osnovnega kapitala - udeleženec v postopku - vročitev sklepa - rok za pritožbo - dokazovanje - rimeru zmanjšanje osnovnega kapitala - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pravnomočnost - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Registrsko sodišče preveri ali listine, ki morajo biti priložene k predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v sodni register, dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register. Iz skupščinskega osnovnega kapitala, iz predložene bilance pa obstoj pogojev iz 2. odst. 354. čl. ZGD-F.
Napačno potrdilo vpisničarja o pravnomočnosti registrskega sklepa odpravi registrski sodnik z odredbo.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 2. in 6. alinee 111. člena ZDR/2002. Pri tem ni kršila 2. odst. 82. člena ZDR/2002, saj je tožniku dne 6.5.2003 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ker v času bolezni ni spoštoval navodil zdravnika in je opravljal fizična dela. Tožnik je podal zagovor o kršitvah. Tožena stranka ni kršila določbe 2. odst. 83. člena ZDR/2002, ker tožniku ni vročila pisne obdolžitve, saj navedena določba zakona ne govori o obdolžitvi, temveč le o zagovoru delavca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker tožnik verjetnosti terjatve ni izkazal, tudi zatrjevanje nenadomestljive škode ni odločilno.
razporeditev na drugo delovno mesto - poklicno delo v vojski - strokovna izobrazba
V kolikor je tožnik na dan uveljavitve ZObr, to je 14.1.1995, imel 15 let skupne zavarovalne dobe in je bil na dan 18.7.1991 pripadnik stalne sestave Teritorialne obrambe, je zanj potrebno uporabiti določbo 1. odst. 109. člena ZObr, kar pomeni, da se šteje, da je imel dne 14.1.1995 tako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega je bil tega dne razporejen. Prehodna določba 1. odst. 109. člena namreč določeni kategoriji oseb, ki so opravljale poklicno delo v vojski dne 14.1.1995 in ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, zagotavlja pridobljene pravice.
ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZST člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZPP člen 95, 95/1-1, 96, 116, 116/1, 497, 497/2, 497/3, 95, 95/1-1, 96, 116, 116/1, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblastilo odvetnika
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je imel pooblaščenec tožene stranke splošno pooblastilo za njeno zastopanje. V okviru splošnega pooblastila pa ima pooblaščenec po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP pravico vložiti tudi redno pravno sredstvo oziroma napoved le-tega brez izrecnega soglasja pooblastitelja (prim. še 96. člen ZPP). Tudi Zakon o odvetništvu v prvem odstavku 11. člena daje odvetniku pravico, uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katerega misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Ker je odvetnik tožene stranke kot njen pooblaščenec glede na splošno pooblastilo lahko vložil napoved pritožbe, če je menil, da je to v interesu stranke, ki jo zastopa, posebno navodilo stranke ni bilo potrebno.
Zgolj dejstvo bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ob izkazanem splošnem pooblastilu odvetniku za njeno zastopanje (priloga B 12) ne more biti opravičljiv razlog za zamudo vložitve napovedi pritožbe in s tem za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena ZPP).
Izvršitelj do nagrade za vročanje in do povračila materialnih stroškov (za PTT, fotokopije) ni upravičen, ker povračilo teh stroškov v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in v povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predstavlja posebne stroškovne postavke, temveč so ti stroški vsebovani že v ceni storitve rubeža oziroma drugega dejanja izvršbe ali zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev - učinki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - ZDR 2002
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je začela veljati takoj naslednji dan po njeni vročitvi. To pomeni, da se je delovnopravni položaj tožnika že spremenil in da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki. Učinki izredne odpovedi so nastopili v polni meri, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi sploh ne pride več v poštev. Tudi ob siceršnjem obstoju predpostavk za izdajo začasne odredbe začasna odredba z vsebino, kot jo je predlagal tožnik (zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ne pride v poštev kot sredstvo za zavarovanje nedenarne terjatve.