Pooblastilo ni vloga v smislu prvega odstavka 105. člena ZPP, zato zanj, v primeru, ko je bilo poslano z uporabo komunikacijske tehnologije (po telefaksu) ne velja, da se šteje, da ga je podpisala oseba, ki je na njem navedena kot podpisnik. Podpis na pooblastilu mora biti izviren.
Vsebina začasne odredbe v tem delu se torej v celoti pokriva z bodočim dajatvenim delom tožbenega zahtevka v napovedani lastninski pravdi. Tudi takšna začasna odredba lahko načeloma pride v poštev. Vendar pa za tako intenzivno pravno varstvo, ki bi temeljilo le na domnevni pravici, ni pogojev, če si upnica lahko zagotovi začasno uporabo vozila tudi s kvantitativno in kvalitativno manj intenzivno začasno odredbo.
ZPPSL člen 129, 129/2, 129, 129/2. ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286, 286/1, 286/2.
izpodbijanje pravnih dejanj - pasivna legitimacija - korist
Iz spisovnega gradiva izhaja, da tožeči stranki nista predložili asignacijskih pogodb, na katere se v tožbi sklicujeta in jih izpodbijata. Tožena stranka je odgovoru na tožbo priložila le asignacijsko pogodbo št. 796/A/99 z dne 21.6.1999, ki jo je imela sama, za ostale asignacijske pogodbe pa zatrjevala, da jih s stečajnim dolžnikom ni sklenila. Sodišče je zato ostale sporne asignacijske pogodbe pridobilo od stečajnega dolžnika (1. odst. 228. člena ZPP) šele dne 11.12.2002 (list. št. 39), torej po dne 26.11.2002 opravljenem naroku. O teh dokazih se tožena stranka zato, ker z njimi ni razpolagala, prav na navedenih asignacijskih pogodbah pa tožeči stranki temeljita svoj tožbeni zahtevek, brez svoje krivde ni mogla izjasniti. S trditvami in predloženimi dokazi tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 19.12.2002, kolikor zadevajo asignacijske pogodbe, v katerih kot asignat nastopa družba X, tožena stranka ni bila prekludirana in jih je sodišče utemeljeno obravnavalo.
Na podlagi ugotovljenih dejstev, da je tožena stranka dejansko le opravljala svojo bančno funcijo izvajanja plačilnega prometa, ker je zneske zapadlih obrokov Y po leasing pogodbah in posojilni pogodbi nakazala na račune upnikov stečajnega dolžnika v tujini, materialno pravno pravilno odločilo. Zneske iz asignacijskih pogodb torej ni porabila za poplačilo morebitnih svojih terjatev do stečajnega dolžnika, pač pa jih je le prenakazala kot dolg (bodočega) stečajnega dolžnika do tretjih upnikov. Izpodbijane asignacijske pogodbe, ki jih je sklenil stečajni dolžnik, torej niso bile sklenjene v korist tožene stranke (primerjaj 2. odst. 129. člena ZPPSL).
Odgovor na pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje odrediti izplačilo upničine terjatve v celotnem znesku prijavljene terjatve in ne le v odstotku, je odvisen od vprašanja, kakšen pravni temelj ima upravičena priznana terjatev. O ugovoru upnice bo sodišče prve stopnje lahko ponovno odločilo šele takrat, ko bo ugotovilo, po katerih pravnih podlagah in v kakšni višini so upničine terjatve priznane (in ugotovljene) v stečajnem postopku.
vrnitev zaplenjenega premoženja - dedovanje - napotitev na pravdo
Premoženja, katerega podlaga je 145. člen ZIKS ni mogoče enostavno razdeliti med dediče obsojenca na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, zlasti ne v primeru, ko ta sklep ne temelji na tistih določilih ZD, ki urejajo dedovanje na podlagi zakona. O tem je bilo na občni seji Vrhovnega sodišča RS v letu 1994 sprejeto tudi načelno pravno mnenje (Pravna mnenja št. 1/94). Z vlogo v tej zadevi predlagatelj predlaga, da se ga glede vrnjenega premoženja upošteva kot dedič. Ne glede na nepravilnosti, ki jih navaja predlagatelj, je odločba v zadevi opr. št. x pravnomočna. Predlagatelj lahko svoje pravice uveljavlja le v pravdi ob pogojih iz 223. in 224. člena ZD. Po določilu 223. člena ZD pa zapuščinsko sodišče osebo, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, napoti, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.
S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta obstoječo obveznost iz leasing pogodbe nadomestili z novo po kupoprodajni pogodbi (primerjaj 1. odst. 323. čl. OZ). S pogodbo o prenovitvi pa prejšnja obveznosti preneha, nastane pa nova (1. odst. 325. čl. OZ). Zmotno je zato stališče pritožnika, pa tudi prvostopenjskega sodišča, da je z asignacijo tožeča stranka poravnala svoje obveznosti iz leasing pogodbe, kajti v času plačila po asignacijski pogodbi obveznost tožene stranke iz naslova leasing pogodbe ni več obstajala.
Glede na navedbe v tožbi in predložena dokazila (sklep komisije za izvajanje zakona o popravi krivic z dne 16.2.1999, izvensodni zahtevek z dne 22.8.2001, in predlagane dokaze v tožbi) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP) in zato tožbo zavrglo (274. člen ZPP). Pravico do povrnitve škode svojcem po vojni pobitih oseb in postopek za uveljavljanje teh pravic in organe, ki odločajo o teh pravicah, določa ZPKri (1. člen). 5. člen navedenega zakona določa, da oseba, ki se ji na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika oziroma svojca po vojni pobite osebe, ima pravico do odškodnine (prvi odstavek), nato ima določbe o sklenitvi poravnave (drugi odstavek), medtem ko tretji odstavek tega člena določa, da "višino odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine določa in ureja zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine". Po 9. členu ZPKri odloča o priznanju statusa po vojni pobite osebe (oziroma svojca) ter o pravici do odškodnine posebna komisija. Slednja je tožnikoma tudi zdala sklep po 17. členu ZPKri (priloga A 2). ZSPOZ določa način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo ter vrste in višine odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu in v 6. členu določa med upravičenci do odškodnine tudi tiste, ki so določeni z ZPKri. Kot je navedlo že prvostopno sodišče, ZSPOZ v 12. členu določa tudi postopek za uveljavitev pravice do odškodnine. Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do odškodnine, se pošlje po uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (SOD), ki na podlagi navedenega akta in meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo, pri čemer se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom drugače določeno. V sedmem odstavku 12. člena ZSPOZ je izrecno določeno, da zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine, pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor.
ZZK člen 46, 75, 46, 75. ZIZ člen 15, 250, 250/2, 251, 251/1, 251/4, 15, 250, 250/2, 251, 251/1, 251/4. ZPP člen 350, 350/2, 365-2, 366, 350, 350/2, 365-2, 366.
notarski zapis - prepoved odtujitve in obremenitve - vknjižba v zemljiško knjigo
Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021132
ZOR člen 210, 371. ZPP člen 5, 5/1, 213, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1.
obstoj izvenzakonske skupnosti – vlaganje v nepremičnino – delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju – neupravičena obogatitev – modifikacija tožbenega zahtevka
V pripravljalnem spisu je tožena stranka še pravočasno navajala in predlagala dokaze (več prič), za katere prvo sodišče ni izdalo dokaznega sklepa, niti jih ni zavrnilo. Ob dejstvu, da v tem pripravljalnem spisu tožena stranka sploh ni navajala, zakaj so te priče potrebne in o katerih spornih dejstvih bi vedele kaj povedati, prvo sodišče o teh dokazih, ko niso bile popolne navedbe o njihovi potrebnosti, ni moglo odločiti. Tako niso bila kršena določila 213. člena ZPP, ki predvidevajo, da sodišče odloči, kateri dokazi se naj izvedejo.
Toženec je s prodajo skupnega premoženja, od katere kupnino je v celoti zadržal zase, bil neupravičeno obogaten za vrednost tožnici pripadajočega deleža, tožnica pa v tem obsegu neupravičeno prikrajšana. Torej gre za neupravičen premik premoženja iz sfere ene v sfero druge stranke, zato ima prikrajšana stranka – tožnica, dejansko in pravno podlago za vrnitev te vrednosti od toženca po tedanjih določilih od 210. do 219. člena ZOR.
Po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij je okoliščina, da gospodarska družba nima premoženja, razlog za njen izbris iz sodnega registra (2. točka 1. odstavka 25. člena ZFFPod). Po splošnem pravnem pravilu o učinku kasnejšega specialnega zakona na določbe starejšega splošnega (ZPPSL), ki je do tedaj urejal postopek in načine prenehanja gospodarske družbe brez premoženja (to je, niti tolikšnega, ki bi, ko bi prišlo v stečajno maso, ne zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oz. je neznatne vrednosti), citirana določba ZFPPod derogira 99. člen ZPPSL, katerega uporaba zaradi navedenega ne pride več v poštev.
ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2. ZPP člen 158, 158/1, 341, 158, 158/1, 341.
prenehanje delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, saj v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške postopka tudi v primeru, če je tožnik tožbo umaknil, ne da bi tožena stranka pred tem izpolnila tožbeni zahtevek.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/3, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/3. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
poklicna bolezen - odškodninski zahtevek - objektivna odgovornost - sokrivda - stroški postopka - uspeh v pravdi
Delo v delovnem okolju, v katerem se nahajajo hlapi lepil, ki vsebujejo snovi, ki so za zadravje škodljiva, je nevarno, tako dejavnost pa je šteti za nevarno. Tudi občasna direktna izpostavljenost škodljivim hlapom pomeni zdravju nevarno delovno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zaradi dela v takšnem okolju zboli za poklicno boleznijo (bronhialno astmo), odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
Tožniku ni mogoče očitati sokrivde za škodo, ki jo je utrpel zaradi poklicnega obolenja, če navodila za varno delo pri toženi stranki v spornem odobju niso bila natančna in popolna.
Sodišče ne sme računati uspeha strank v postopku le ob upoštevanju zadnjega zvišanja zahtevka. Procent uspeha v posameznih fazah postopka se spreminja v odvisnosti od spremembe vrednosti spornega predmeta oz. zviševanja tožbenega zahtevka.
Smrt oškodovanca, kateremu bi moral obtoženi izpolniti posebej pogoj, določen v pogojni obsodbi, ni razlog za ustavitev postopka o preklicu. Sodišče nadaljuje postopek z oškodovančevemi dediči in nato odloči v skladu s 4. odst. 506. čl. ZKP.
S tem, ko je obdolženka odredila sicer nepotrebni pripis na potrdilu o višini plače zasebne tožilke, da je očitna razlika v višini mesečne plače za tri mesece posledica neuspešnosti pri delu, ni storila kaznivega dejanja razžalitve po 1. odst. 168. čl. KZ, ker ne gre za negativno vrednostno oceno zasebne tožilke.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - odškodninska odgovornost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet poda predlog, da se dolžnikov dolžnik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. Vendar pa je v primeru, če banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le odškodninska odgovornost.
sodba na podlagi pripoznave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V kolikor tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je preklicala oz. umaknila izpodbijano odločbo o redni odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter meni, da je tožba nepotrebna, podredno pa v celoti pripoznava tožbeni zahtevek, ravna sodišče prve stopnje pravilno, ko izda sodbo na podlagi pripoznave.
V kolikor tožena stranka ne bi podala izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, bi sodišče moralo presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kajti poznejši preklic odpovedi na odločanje o zakonitosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima vpliva.