ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - terjatev
Tožena stranka je ravnala samovoljno, ko je namesto tožnice podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1.1. do 31.12.2002, prav tako pa je tožnica izkazala, da tožena stranka z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica ima kot primarno pravico zahtevati pravico do dela pri toženi stranki do pravnomočne rešitve spora, ne glede na to, da bi lahko uveljavljala pravice na zavodu za zaposlovanje, tožena stranka pa bo z zaposlitvijo tožnice utrpela manjšo škodo, kot bi jo sicer v primeru za tožnico ugodne rešitve tega spora. Zato so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, da je tožena stranka do pravnomočne rešitve spora dolžna tožnico pozvati nazaj na delo skladno s pogodbo o zaposlitvi in ji za opravljeno delo izplačevati plačo.
ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZZK člen 21, 86, 86/1, 86/1-3, 21, 86, 86/1, 86/1-3.
vpis lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - prodajna pogodba - stečajni postopek - izločitvena pravica
Predlagatelj je moral v skladu z ZPPSL svojo izločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku. Če stečajni upravitelj priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo; tak sklep stečajnega senata je izvršilni naslov (3. odst. 143. čl. ZPPSL). Na podlagi takega sklepa bi lahko predlagatelj zahteval vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 86. čl. ZZK, med drugim, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK). Poseben predpis je v konkretnem primeru ZPPSL, ki ureja način prijave izločitvenih pravic in izročitve premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku. Glede na tako posebno ureditev izločanja premoženja, predlagatelj nepravilno meni, da je lahko podlaga za vpis kupoprodajna pogodba in aneks k njej, ker naj bi ta predstavljala zemljiškoknjižno listino v skladu z 21. čl. ZZK. Pogodba namreč ne more nadomestiti sklepa stečajnega senata kot pogoja iz 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.
ZDR (1990) člen 36e, 36e/1, 36e, 36e/1. ZGD člen 371, 371/1, 371/1-2, 371, 371/1, 371/1-2. ZPPSL člen 182, 182/1, 182, 182/1.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok
V primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena.
Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru je še najustreznejša analogna uporaba določb o odpovednem roku za trajno presežne delavce.
V primeru prostovoljne likvidacije družbe, za katero ZGD predpisuje postopek, ne pride v poštev uporaba določbe 182. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določb stečajnega postopka, saj ZPPSL velja le za primere prisilne likvidacije.
ZPPSL člen 6, 158, 6, 158. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZFPPod člen 36, 36.
začetek stečajnega postopka - likvidacijski postopek - pravnomočnost - učinek - pritožbeni postopek
Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki.
V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).
Stečajna masa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.
Pojem "tretjega" iz 2. in 4. odst. 177. čl. ZOR ne zajema oseb, ki so solidarno odškodninsko odgovorne po 207. čl. ZOR. V pravdi med oškodovancem in eno izmed solidarno odškodninsko odgovornih oseb iz 207. čl. ZOR tako ni moč upoštevati ugovorov te osebe, ki se tičejo razmerja med več solidarno odškodninsko odgovornimi subjekti (prim. 207. čl. in 3. odst. 206. čl. ZOR). Tožena stranka zato ne more v okviru uveljavljanja oprostitvenega razloga po 2. odst. 177. čl. ZOR uspeti z ugovori, češ da prisotnost kabla v območju izkopa ni bila označena, da delavec tožene stranka na kabel ni bil opozorjen, da zakoličba izkopa ni bila v redu, ali da morda ni bila seznanjena z lokacijskim dovoljenjem.
Bistvo pri določanju vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je v tem, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, s tem ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, vendar pa ne more biti poljuben, kolikor sproži vprašanji o stvarni pristojnosti in pravico do revizije. V tem primeru se dispozicija tožeče stranke umakne oceni sodišča, ki se na primeren način prepriča o vrednosti spornega predmeta.
ZPPSL člen 37, 37/1, 47, 47-4, 37, 37/1, 47, 47-4.
terjatev - dospelost terjatve
Nedospele terjatve upnikov proti dolžniku se štejejo z dnem začetka postopka prisilne poravnave za dospele. V primeru, če je rok zapadlostiposojila daljši od roka izpolnitve iz potrjene prisilne poravnave, velja daljši rok izpolnitve le, če upnik privoli v manj ugodne pogoje od tistih, ki mu jih mora dolžnik ponuditi v skladu z določili ZPPSL.
Dejstvo, da se je oškodovanec poplačal od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov, ne sme vplivati na prevalitev dokaznega bremena glede ugotavljanja višine deleža, ki odpade na vsakogar izmed solidarno odgovornih dolžnikov, samo na tistega dolžnika, ki je plačal celo odškodnino.
Predlagatelj je predlagal ogled premičnin v objektu nasprotne udeleženke, da bi kasneje z lastninsko tožbo zahteval njihovo vrnitev. Dejstvo, da premičnin ni natančno opredelil, ne predstavlja ovire za ugoditev predlogu.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav - lastninska pravica - prepovedna tožba
Dela, ki jih je opravil toženec na solastni nepremičnini predstavljajo ravnanje, ki utemeljeno vznemirja druga dva solastnika. Toženec bi za takšna dela, ki presegajo okvir rednega upravljanja solastne stvari, mora imeti soglasje obeh solastnikov. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek, naj toženec preneha z vznemirjanjem. Utemeljen pa je tudi odškodninski zahtevek, po katerem je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v prvem odstavku 185. člena določa, da je odgovorna oseba, ki je povzročila škodo, prvenstveno dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
Pristojnost sodišča za postopek zavarovanja dokazov je treba ocenjevati glede na dokaz katerega izvedba se predlaga (podaja izvedenskega mnenja o zdravstvenem stanju predlagateljice).
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ugovor zastaranja praviloma ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi. To pa iz razloga, ker tak ugovor spada v trditveno podlago strank, pri čemer pritožbene novote v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP praviloma niso dopustne.
Pravno odločilnega dejstva, ki ga tožnik zatrjuje v tožbi, ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo vklopil levi smerokaz, sodišče prve stopnje v sodbi ni ugotovilo. Navedlo je le, da je imel smerokaz najverjetneje prižgan, kar pa za ugotovitev tega pravno pomembnega dejstva ne zadošča. Sodišče mora biti o tem dejstvu prepričano in če ga ne more zanesljivo ugotoviti, mora o njem sklepati na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3. ZPP člen 353, 353. OZ člen 1060, 1060.
negmotna škoda - ugovor zastaranja
Materialnopravno zmotno je pritožbeno sklicevanje na zastaranje odškodninske terjatve po določbi prvega in drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker je za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnice proti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče potrebno zastaranje presojati po tretjem odstavku 376. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 380. člena ZOR. V danem primeru gre namreč za zahtevek v zvezi s prekršitvijo zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju, ne pa za odškodninski zahtevek. Po določbi tretjega odstavka 380. člena ZOR pa terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih, pri čemer izhajajoč iz določbe prvega odstavka 361. člena ZOR zastaranje začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.
Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko, so jasna. To lahko stori le na podlagi zemljiškoknjižne listine. Zato bi morala stranka predložiti takšno listino, da bi lahko dosegla tak izbris hipoteke.
ZPP člen 165, 165-3, 365, 365-3, 165, 165-3, 365, 365-3. ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/-1, 90, 90/1, 91, 91/-1.
tožniška varščina
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da so slovenski državljani oproščeni plačila varščine v Republiki Avstriji (državi toženca), kar za ta primer glede na že prej obrazloženo ni pomembno.
transformacija delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - tek roka za vložitev pravnega sredstva
Po določbi 80. člena ZTPDR mora delavec vložiti ugovor za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. V primeru spora o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZZDej člen 96. ZZV člen 145. KPND člen 34. Kolektivna pogodba zdravstva in socialnega skrbstva člen 62, 63.
razporeditev na drugo delovno mesto - višja izobrazba delavca - interno priznana izobrazba - naknadno pridobljena izobrazba - plača - tarifni razred
Delavec, ki opravlja delo na delovnem mestu in ima višjo izobrazbo, kot se za to delovno mesto zahteva, ali je višjo izobrazbo pridobil v času opravljanja tega dela (oz. se mu višja izobrazba interno prizna), zgolj na tej podlagi nima pravice zahtevati razporeditve na višje vrednoteno delovno mesto ali tega, da bi se zaradi pridobljene višje izobrazbe delovno mesto, na katerem opravlja delo, uvrstilo v višji tarifni razred.