ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 277, 279, 279/1, 279/3. ZPIZ člen 3, 181, 3, 181.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zakonite zamudne obresti
Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.
ZOR člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZPP člen 315, 315.
vmesna sodba - ugovor zastaranja
Sodišče z vmesno sodbo odloči o podlagi tožbenega zahtevka. Zato ni mogoče z vmesno sodbo ugotoviti, da pravica tožnikov od tožene stranke zahtevati razliko v plači ni prenehala in s tako vmesno sodbo odločiti le o ugovoru zastaranja.
Pravica do odpravnine delavcu, ki mu delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja, nastane šele z dnem uvedbe stečajnega postopka (stečajni postopek se je pričel po uveljavitvi ZJSRS-C), kar pomeni, da so izdatki iz naslova odpravnin stroški stečajnega postopka, saj gre za izdatek, ki je nastal zaradi stečajnega postopka. Takšnih terjatev v stečajnem postopku sploh ni potrebno posebej prijavljati in jih stečajni upravitelj mora izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.
Zakonski pogoj za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti po 164. čl. ZPIZ/83 (na uporabo katerega napotuje 202. člen ZPIZ/92) je, da so bili prispevki za obdobje, za katerega se zahteva vštevanje v zavarovalno dobo, plačani. Za prijavo in odjavo kmetov za starostno zavarovanje kmetov v vtoževanem obdobju je bila pristojna prijavno-odjavna služba pri zdravstveni skupnosti, spremembo zavarovanja pa je moral javiti zavezanec. Ker je bila tožnica evidentirana kot družinski član, in niti ko je postala lastnica kmetije ni javila pristojnemu organu spremembe v zavarovanju oz. nosilcu zavarovanja, le-ta ni izdal odmerne odločbe za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 339, 339/1, 105, 108, 108/4, 339, 339/1. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
pomanjkljiv naslov tožene stranke - nepopolna vloga
Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.
Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi.
pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - poslovna odškodninska odgovornost - pravna narava sklepa o ugotovitvi škode - aktivna legitimacija
Neizpolnjevanje oz. kršitev pogodbenih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, izobraževanju oz. izpopolnjevanju, v kateri je dogovorjeno tudi sankcioniranje nespoštovanja njihovih določb s strani ene pogodbene stranke, je potrebno šteti za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. V tem primeru gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost kršitelja določb pogodbe proti drugi pogodbeni stranki.
V skladu z 72. čl. ZTPDR je dolžnost delodajalca, da ugotovi škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja. Če delavec s sklepom ugotovljene škode ne povrne, se sproži postopek pred delovnim sodiščem. Ker v takšnem sklepu tako ni odločeno o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti v smislu 2. odst. 23. čl. in 2. odst. 80. čl. ZTPDR, delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.
Zgolj pravnomočni sklep Računskega sodišča ne zadostuje kot dokaz, da je toženec plačila iz različnih naslovov kot izhajajo iz sklepa Računskega sodišča, prejel nezakonito. Čeprav je sklep Računskega sodišča RS pravnomočen, zavezuje le tožečo stranko, saj tožena stranka v postopku nadzora ugotavljanja nezakonitih izplačil pri pravni prednici tožeče stranke ni bila udeležena. Zato tožeča stranka nezakonitosti izplačil tožencu ne more dokazovati le posredno s sklepom Računskega sodišča, temveč bi morala predložiti konkretne listine, iz katerih bi bilo razvidno, iz katerih naslovov je bilo tožencu kaj izplačano. Šele tako bi sodišče lahko ugotovilo, ali so bili sklepi pravne prednice tožeče stranke, ki so bili podlaga za sporna izplačila, nezakoniti.
Če delodajalec plač ne zniža skladno s kolektivno pogodbo, je delavec upravičen do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih in Zakon o finančnem poslovanju določata le vrstni red in minimalno višino izplačil, ne razveljavljata pa določb kolektivnih pogodb o višini plače. Dolg delodajalca do delavca ostaja, delodajalec lahko izplačuje le najprej minimalno plačo in nato v naslednjih vrstnih redih še razliko v plači. Terjatev delavca do delodajalca zaradi delodajalčeve nesolventnosti ne ugasne.
Ker je tožena stranka podala pobotno izjavo v dopisu, bi lahko šlo le za materialnopravni pobot. Tudi za tak pobot pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR, poleg ostalih torej tudi zapadlost terjatev, ki si stopita nasproti. Tožena stranka pa v dopisu ni konkretno navedla nasprotne terjatve, s katero naj bi bil pobot opravljen, temveč je šlo po vsebini za pogojno pobotanje. Pobotanje, ki je zvezano s pogojem ali pa vezano na rok, pa ni dopustno.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastninska pravica - idealni del nepremičnine - premoženjskopravna razmerja
Tisti ki je solastnik ene polovice nepremičnine, ostane lastnik enakega idealnega deleža tako v primeru, če bi nepremičnina propadla, kot tudi v primeru, če bi se njena vrednost povečala z dogradnjo, nadgradnjo, preureditvijo. V slednjem primeru se deleži ne bi spremenili celo, če bi v povečanje vrednosti nepremičnine vlagal le eden od solastnikov. To bi lahko pogojevalo le pridobitev kakšne obligacijske pravice (npr. iz naslova neupravičene obogatitve), nikakor pa ne spremembe obsega pravne pripadnosti nepremičnine. To bi bilo mogoče le ob enem pogoju: da se solastnika dogovorita, da se z (večjim) vlagnjem enega, spremenijo njuni idealni deleži. Takšnega dogovora pa toženec v obravnavanem primeru niti ni zatrjeval.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - napaka volje - razlaga pogodbe
Brezpredmetna pa je tudi toženkina trditev, da se ne ve, kdo je pogodbo podpisal za tožnico. To bi lahko bilo relevantno le glede prevzema obveznosti neupravičeno zastopanega oziroma glede vprašanja dejanske pogodbene volje tožeče stranke, ki ni sporna (prim. 88. člen ZOR), ne pa volje toženke.
Po določbi 281. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se mora namreč sodnik ob začetku glavne obravnave prepričati ali so prišli vsi povabljeni in ali so tisti, ki so izostali opravičili svoj izostanek. To pomeni, da mora presoditi, ali je tisti, ki je svoj izostanek opravičeval, za to navedel dovolj prepričljive razloge in jih tudi izkazal.
ZZVO člen 9, 9/1, 9/1-1, 9, 9/1, 9/1-1. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 15, 15, 15.
prevzem delavca - pogoj
Prevzem delavcev k drugemu delodajalcu je nezakonit, če zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker tožniki niso izpolnjevali pogoja opravljenega preizkusa znanja po zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organziranju službe varovanja ter skladno s sistemizacijo delovnih mest novega delodajalca aktivnega znanja slovenskega jezika, bi bil prevzem nezakonit, kljub temu, da so bili izpolnjeni ostali pogoji po ZZVO in SKPGd.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.
Ni zakonito, da se plače izplačajo z zakasnitvijo in s pogojem (vezane na izterjavo nekega dolga toženi stranki). Od delavčevega procesnega razpolaganja je odvisno, ali bo zahteval izplačilo zapadle plače in zato vložil tožbo. Tej procesni pravici se lahko odpove. Ne more pa se odpovedati materialnemu razpolaganju, to je pravici do izplačila osebnega dohodka.
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.
Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.
Upnik v tem postopku uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve na vrnitev menice. Taka terjatev bi bila utemeljena, če bi upnik dokazal, da dolžnik nima (več) podlage za zadrževanje ali izpolnitev ter vnovčenje menice, da je torej odpadla podlaga (kavza) za izdajo menice.
Do remitenta lahko menični zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.