odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki – posilstvo - koluzijska nevarnost
Ker v času odreditve pripora oškodovanka še ni bila zaslišana s strani preiskovalnega sodnika, je preiskovalna sodnica pripor utemeljeno odredila tudi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
povrnitev škode – odgovornost šole – podlaga odškodninske odgovornosti – poškodba dijaka pri uri športne vzgoje – izvajanje nadzorstva – vzročna zveza
Osnovna naloga učitelja je, da je med šolsko uro prisoten in izvaja pedagoško delo z dijaki.
Do uporabe odskočne deske in s tem do škodnega dogodka je prišlo zaradi profesorjeve odsotnosti (vzročna zveza).
Pri presoji deleža odgovornosti za tožnikovo škodo je VS že večkrat zavzelo stališče, da je treba najti ravnotežje med zahtevo po ugotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo izobraževalnega procesa, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016018
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134. EKČP člen 8, 10. URS člen 39.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnosti in družinskega življenja - svoboda izražanja - občina kot nosilka pravice do svobode izražanja - tožba za odstranitev kipa znane osebnosti in preimenovanje parka
Revizija se dopusti glede vprašanj navedenih v sklepu.
OZ člen 168, 168/2, 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varstvo pri delu – poškodba pri padcu z lestve - deljena odgovornost – ravnanje delavca – višina odškodnine – valorizacija akontacij odškodnine
Okoliščine konkretnega primera (drugi odstavek 171. člena OZ), da je bil tožnik poučen o varstvu pri delu, da se je zavedal neprimernosti lestev, ki jih je imel na razpolago in potencialne nevarnosti zaradi njihove uporabe pri konkretnem fizično napornem delu na višini, pa ni zahteval lestev primerne višine oziroma ni odklonil dela z neprimernimi lestvami, ki jih je imel na razpolago, po presoji revizijskega sodišča utemeljujejo odločitev, da je treba tožniku odmerjeno odškodnino znižati, ter da znižanje za 10% ni v njegovo škodo (prvi odstavek 171. člena OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – bivališče strank v postopku – bivališče skrbnika stranke v postopku – starost in zdravstveno stanje stranke v postopku
Razlog smotrnosti je podan, saj obe stranki in tožnikova skrbnica živijo na območju Okrajnega sodišča v Trbovljah, tožnici pa zaradi starosti in zdravstvenih težav predstavlja pot v bolj oddaljeno sodišče v Ljubljani veliko breme.
dogovor pogodbenih strank – razlaga dogovora - kavza – pripoznava dolga – pristop k dolgu – prevzem dolga
Vsebina dogovora je jasna in pomeni toženkino pripoznavo dolga. Dolžni znesek se sestoji iz njenega dolga in dolga njene hčerinske družbe. Ker toženka ni pravočasno uveljavljala ustreznih trditev o prenehanju te družbe in načinu prenehanja velja, da je lahko prevzela dolg svoje hčerinske družbe oziroma pristopila k njemu.
URS člen 26. ZOR člen 154, 172. ZDen člen 61, 61/2.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – neuspeh v postopku denacionalizacije
Vzrok za tožničin neuspeh v denacionalizacijskem postopku ni v zatrjevanem protipravnem ravnanju upravnega organa, pač pa pri tožnici sami, ker bi morala zahtevo vložiti v imenu svojega očeta in priložiti njegovo pooblastilo ali bi moral zahtevo vložiti njen oče sam. Le on je bil v času vložitve zahteve pravni naslednik denacionalizacijskih upravičencev v pomenu drugega odstavka 61. člena ZDen.
Od izvajalcev zdravstvenih storitev se zahteva, da ravnajo z večjo skrbnostjo, v skladu s sodobno medicinske doktrino, strokovnimi standardi, normativi in v skladu z razvitostjo zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Ena od njihovih dolžnosti je tudi ta, da medicinske (tehnične) pripomočke in naprave pravilno uporabljajo, v skladu z navodili in relevantno strokovno literaturo. Še posebej to velja za obratovanje tehničnih naprav, ki so za paciente vitalnega pomena, z njimi naj bi se seznanili, kolikor je za ljudi, odprte in dojemljive za tehniko in naravoslovje, možno in razumno. Medicinske tehnične pripomočke naj bi toliko obvladali, da lahko z njimi pravilno delajo, in tudi, da preprečijo morebitno škodo za pacienta, če bi se ti pokvarili. Ker uporaba teh pripomočkov ni brez nevarnosti za pacientovo življenje in zdravje, so tudi zahteve glede skrbnosti pri njihovi uporabi (tudi v smislu nadzora in varnostnih ukrepov) zelo visoke.
pobuda za referendum – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZADRUGE
VS0015975
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZad člen 75. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občine člen 5.
dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
povrnitev škode – nesreča pri delu – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek – dokazovanje dokazov – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – izvedenec – predujem za izvedbo dokaza – opustitev dolžnosti založitve predujma – opustitev izvedbe dokaza – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – prekluzija – navajanje novih dejstev in novih dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – odklonilni razlog - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika – glavna obravnava – vodstvo glavne obravnave – narok pred spremenjenim senatom – znova opravljena glavna obravnava – načelo neposrednosti
Izpodbijana odločitev temelji tudi na izvedenskem mnenju izvedenca finančne stroke, ki je bilo pridobljeno kljub temu, da je bil predujem zanj plačan po izteku s strani sodišča določenega roka (tretji odstavek 153. člena ZPP). Takšno postopanje bi lahko utemeljevalo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa v konkretnem primeru ni podana, saj revidentu ni uspelo izkazati, da bi bila sodba brez tega mnenja zanj ugodnejša.
Presoja procesnega dokaznega bremena v zvezi z višino izgubljenega dohodka v konkretnem primeru.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhajajo razlogi, da je tožba sklepčna in zakaj je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Prav tako je neutemeljen očitek, da ni šlo le za popravo tožbe, temveč za njeno spremembo. Tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevkov, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, temveč je le dopolnila in popravila navedbe datuma.
Tožnikov dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ekonomske stroke je bil pravilno zavrnjen, saj tožnik ni dovolj opredeljeno navedel (elementov) premoženjske škode, ki bi jih izvedenec s svojim strokovnim znanjem lahko uporabil oziroma preveril. Manjkajočih trditev tožnikova izpovedba ne more nadomestiti.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. Da bi šlo v konkretnem primeru za tak položaj, iz navedb tožnika ne izhaja.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (neutemeljen odvzem prostosti).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014167
ZMZ člen 50, 50/2-3.
mednarodna zaščita – nastanitev v azilnem domu – samovoljna zapustitev azilnega doma – domneva umika prošnje – pravni interes za pritožbo – procesna predpostavka
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, in ob upoštevanju z zakonom predpisane sankcije v primeru samovoljne zapustitve azilnega doma, ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati.
pravica do povračila škode – odškodnina – odgovornost države za delo državnih organov – škoda zaradi razrešitve - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza
Pravico do odškodnine po 26. členu URS ima vsakdo, komur je nastala škoda pri nastopanju državnih organov v funkciji izvrševanja oblasti.
Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja pravne koristi za vložitev tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti, ki naj bi bila v tem, da bo v primeru sodbe, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno, tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala zahtevka iz prvega odstavka 87. člena Obligacijskega zakonika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ocenjuje, da gre za kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, mora opredeliti, v katerih delih se izpodbijana sodba opira na katerega od zatrjevanih nezakonito pridobljenih dokazov.
ZZLPPO člen 2, 3, 4, 44. ZLPP člen 48. ZPPSRD člen 2.
lastninjenje - zaključek lastninjenja – prehod družbenega kapitala – zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala.
Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možnost „pridobitve vseh pravic družbenika v razmerju prenesenega družbenega kapitala do celotnega kapitala podjetja“. Prav zaradi tovrstnih situacij v praksi, je zakonodajalec v okviru 4. člena ZZLPPO tudi izrecno predvidel možnost sodnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s tem, ko je določil, da na Slovensko razvojno družbo preidejo vsi zahtevki iz naslova oškodovanja družbenega kapitala.