pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezna pogodba – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Glede na to, da je stanovanje prešlo v premoženjsko sfero toženke na podlagi prodajne pogodbe in ne na podlagi simulirane pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je odveč in pravno nepomembno razpravljanje o utemeljenosti zahtevka na razvezo pogodbe po tretjem odstavku 120. člena ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZD. To pomeni, da iz navidezne pogodbe stranki nimata medsebojnih izpolnitvenih zahtevkov in posledično tudi ne zahtevka za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, saj slednje med njima sploh niso bile dogovorjene.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – kumulacija sredstev izvršbe po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – rubež poslovnega deleža dolžnika
Določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ, po kateri se za primer izvršbe na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, se nanaša le na način oprave izvršbe (na prodajo deleža družbenika) in, kot je pravilno menilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, ne posega v pravila o krajevni pristojnosti.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - enotno sosporništvo – navadno sosporništvo – dediči – zavrženje revizije
Če so tožniki ali toženci navadni sosporniki, potem se po drugem odstavku 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti. Tako tožniki kot toženci so si dediščino že razdelili, kar izhaja iz tega, da so toženci na sporni nepremičnini vknjiženi kot solastniki vsak do 1/3, tožniki pa tudi zahtevajo ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini v skladu z dednimi deleži (prvi trije tožniki na 1/4, zadnji dve tožnici pa na 1/8 ). To pomeni, da so tako tožniki kot toženci navadni sosporniki.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrnitev premoženja v naravi pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Splošna vprašanja, opredeljena na načelni ravni in ki zahtevajo le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno naravo pravice do denacionalizacije zelo hudih posledic izpodbijane odločitve tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016195
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
lastninjenje – kmetijska zemljišča – pravica uporabe – lovska družina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe – dopuščena revizija
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah parc. št. 474/1, 474/2, 475, 518 in 520 k.o. ..., ki jih je pridobila od fizične osebe na odplačen način, imela lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015973
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZLNDL. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija – sosporništvo - nujni enotni sosporniki – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje – ustna pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so dediči, ki so po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiženi kot solastniki nepremičnine, navadni ali nujni sosporniki in ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper toženki?
- kateri so pogoji za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini?
- ali je možna konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe o prenosu pravice uporabe na družbeni lastnini?
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje bistveno za odločitev – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – okoliščine primera
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti ne enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi.
Vprašanja o pravilnosti določitve upoštevnega trga, o pravilnosti odločitve o neobstoju pogojev za določitev diferenciranih obveznosti, o sorazmernosti in zakonitosti naložene obveznosti oblikovanja cen ter o zakonitosti in pravilnosti opredelitve metode ugotavljanja cen sama po sebi, ne da bi jih revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, niso pomembna pravna vprašanja.
Revident zgolj s svojimi navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000,00 EUR“ obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj glede na trditveno in dokazno breme naložitev določenih obveznosti in posledični nastanek materialne škode sam po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006531
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1. KZ-1 člen 7, 135, 135/1. KZ-1B člen 58. ZJRM-1 člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – presoja pritožbenih navedb – vpliv na zakonitost – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti – grožnja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Novo kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 obsega prejšnje ogrožanje varnosti z resno grožnjo, v nekoliko spremenjeni obliki in z razširjenim objektom ogrožanja, vendar pa s povsem ohranjeno pravno kontinuiteto glede na ureditev pred novelo KZ-1B.
povrnitev škode - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnika motornega vozila - obojestranska krivda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - višina odškodnine
Vrhovno sodišče podarja, da je ustaljena sodna praksa, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, praviloma nosi večji delež odgovornosti.
V primeru dopuščene revizije mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče prve stopnje potem, ko je ugotovilo, da revizija ni popolna, ravnalo pravilno, ko jo je nemudoma zavrglo, ne da bi predhodno pozivalo toženo stranko na dopolnitev.
ZGO-1 člen 2, 2/1-4.1, 152. ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
dovoljena revizija – zelo hude posledice – objekt, v katerem prebiva - ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev in odstranitev gradnje – inšpekcijski zavezanec – jasnost izreka inšpekcijske odločbe – investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec – prenos lastninske pravice na objektu
Po naravi stvari je inšpekcijski zavezanec iz določbe 152. člena ZGO-1 praviloma investitor, to je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sama izvaja. S prenosom lastninske pravice na zgrajenem objektu oziroma objektu, ki se gradi, pa na novega lastnika objekta preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in nanj tako preidejo tudi vsa bremena nelegalne gradnje. Zato je v primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
dopuščena revizija – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – kategorizacija nepremičnine za javno dobro -
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je občina, ki brez predhodnega sporazuma z lastnikom nepremičnine ali izvedenega postopka razlastitve zgradi cesto in jo kategorizira kot javno dobro za občinsko lokalno cesto, dolžna lastniku nepremičnine, po kateri poteka javna cesta, na njegovo zahtevo nadomestiti korist po 198. členu OZ.
ZPP člen 7, 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-1, 370/3. OZ člen 131.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca - nesreča pri delu – varstvo pri delu - trditveno breme – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – padec delavca
Tožnica je od pričetka postopka vzrok za padec s podesta zatrjevala in iskala v okoliščinah, ki so se nanašale na delovno mesto in samo organizacijo dela. Pravočasno se je sklicevala na dolžnost delodajalke, poskrbeti za varno delovno mesto. Revizijsko sodišče pritrjuje oceni pritožbenega sodišča, da tožnici ni mogoče naložiti tako hudega trditvenega bremena, da bi morala že sama, preden je bil postavljen izvedenec za varstvo pri delu, točno navajati, kaj je bil vzrok njenega padca. V konkretnem primeru je zato pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnica svoje trditveno breme izpolnila v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče je materialnopravno pravilno presodilo obstoj tožnikove terjatve v višini 354,95 EUR in s tem pravilno rešilo predhodno vprašanje. Zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je tožnik zaradi odvetnikove opustitve vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine utrpel škodo v prej navedeni višini, materialnopravno pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006491
ZKP člen 420, 420/1, 420/2. KZ člen 50, 50/3, 234a.
kršitev kazenskega zakona – poslovna goljufija – naklep – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – posebni pogoj - – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo do statusnega preoblikovanja samostojne podjetnice v enoosebno d. o. o. in prenosa premoženja nanjo, je predmet civilnopravnega razmerja in zato na obveznost obsojenca izpolniti v pogojni obsodbi naloženi pogoj nima vpliva.
Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega in procesnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper drugo toženko, za plačilo stroškov, ki naj bi tožniku nastali s postavitvijo javne poti, ki je potekala po nepremičninah v njegovi lasti, na katastrsko določeno traso javnega dobra.
ZDavP-2 člen 66, 68, 68/5, 68/6, 95. ZUP člen 140, 140/2. ZUS-1 člen 22, 22/1, 52. ZPP člen 359, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – nenapovedani dohodki – kršitve postopka – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – tek obresti od nenapovedanih dohodkov
Davčni organ mora stranki postopka omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na stranki postopka. Ko je dokazno breme prevaljeno na stranko postopka mora ta že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvana, da dokaže nasprotno.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi napovedani.
Rok za plačilo davka od nenapovedanih dohodkov, ki bi morali biti obravnavani v odmerni odločbi, je enak roku za plačilo davka od napovedanih dohodkov, ki so bili obravnavani v odmerni odločbi.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - obrazložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dva tožnika uveljavljata (vsak) dva tožbena zahtevka, glede katerih toženec zastavlja različna pravna vprašanja, zahtevki pa tudi niso medsebojno tako povezani, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Poleg tega sta tožnika navadna sospornika, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva, ko je mogoče spor rešiti za vsakega sospornika drugače, ne velja. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.