premoženjska škoda – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - renta – izgubljeni dohodek – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – kazenski postopek
Tožnik v reviziji le zahteva uporabo 377. člena ZOR, pri čemer ne utemelji, zakaj bi uporaba 377. člena ZOR pripeljala do zanj ugodnejše odločitve. Tudi, če bi sodišče uporabilo to določbo, bi bil namreč zastaralni rok enak, torej tri leta.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice – zasebno zemljišče, kategorizirano kot državna cesta
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
ali ima lastnik nepremičnin, po katerih poteka cesta, ki je bila kategorizirana kot državna cesta z Uredbo o kategorizaciji državnih cest, stvarnopravno varstvo in
ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je treba na zemljiščih, ki so del kategorizirane ceste, opredeljene kot javno dobro na podlagi Uredbe o kategorizaciji javnih cest in ležijo na zemljiščih v zasebni lasti, do ureditve lastninskih razmerij na cestah obdržati nespremenjeno stanje.
davki - dovoljena revizija - preuranjeno odmerjena dohodnina od zneska odškodnine - obdavčljiv dohodek - odškodnina za izgubljeni zaslužek
Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da pomeni poravnava le izvršitev sodbe, s katero je bila revidentu prisojena mesečna renta, ki nadomešča izgubo zaslužka, in ne samostojnega pravnega posla, je ostalo v dosedanjem postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je treba najprej z gotovostjo ugotoviti, kakšna je bila resnična volja pogodbenih strank glede tega, katere vrste odškodnine zajema znesek, za katerega sta se dogovorili pogodbeni stranki, še zlasti glede na to, da iz poravnave izhaja, da predstavlja ta znesek nadomestilo za vso osebno škodo, ki jo je revident utrpel v zadevnem škodnem dogodku in da je zavarovalnica v razmerju do revidenta prosta vsakršnih obveznosti iz tega škodnega dogodka.
Pravilno je materialnopravno naziranje sodišča druge stopnje, da se izjava meničnega akceptanta ne šteje avtomatično za izjavo o poroštvu iz temeljnega razmerja, saj manjka bistven element poroštvene izjave in sicer, da se podpisnik zavezuje kot porok v skladu z določbami obligacijskega prava.
Za odpravo pomanjkljivosti, nejasnosti ali nasprotij v mnenju ali mnenjih več izvedencev je predvideno najprej zaslišanje izvedencev, nato pa (morebitna) postavitev novega izvedenca.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10, 29, 41. ZD člen 123, 132. URS člen 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - pravna sposobnost - univerzalno pravno nasledstvo
V primeru, ko se kot pravdno stranko (naknadno) navede univerzalnega pravnega naslednika osebe, ki je bila prvotno označena kot stranka, umrla pa je pred vložitvijo tožbe, gre s stališča pravne identitete za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka. Univerzalno pravno nasledstvo tako ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve zahteve za sodno varstvo.
Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je do poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja prišlo v času opravljanja del pri toženki zaradi razporeditve na neustrezno delovno mesto čistilca.
ZTLR člen 16. SPZ člen 7, 65, 65/1, 70/2, 70/4, 72, 72/1, 105, 105/1, 107, 107/1.
darilna pogodba – lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – vzpostavitev etažne lastnine
T. i. navidezna solastnina je ena od oblik t.i. dejanske etažne lastnine, ki so bile ciljni primeri postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Pomembno je, da se v vsakem posamičnem primeru ugotovi, da je bila etažna lastnina res oblikovana – ni namreč učinkovito oblikovana, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi in tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.
dovoljenost revizije – vrednost spora - pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti - prepoved nepoštene poslovne prakse – ukrep tržnega inšpektorata
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Tožnik je med postopkom spremenil le navedbe o tem, ali sporna prostora spadata v tistih 18/48 nepremičnine, glede katerih je pravna prednica sklenila sodno poravnavo, ali v tistih 30/48, ki so ji bile vrnjene v denacionalizacijskem upravnem postopku že leta 1993 in jih je pred smrtjo z izročilno pogodbo leta 2000 prenesla na tožnika. S temi navedbami pa se istovetnost zahtevka ni spremenila.
Vsebina sklenjene sodne poravnave je presegala postavljeni tožbeni zahtevek, saj se stranki nista sporazumeli le o lastništvu spornih nepremičnin, temveč sta se dogovorili tudi o najemnini. Tako pa je pravilna ocena, da sta se z vzajemnim popuščanjem stranki dogovorili, da nastopijo pravni učinki prehoda lastninske pravice šele s podpisom sodne poravnave.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme stranke – restriktiven pristop – obveznost predložitve dokazil ob vložitvi zahteve za začasno odredbo – neizkazanost nastanka težko popravljive škode
Tožnik mora glede na specifiko začasne odredbe (dokazovanje dejstev s standardom verjetnosti, kratek rok za izdajo začasne odredbe in podobno) že v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevana dejstva dokazovati z dokazili, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – branje listin
S tem, ko sodišče ni dopustilo zaslišanja za obsojenko razbremenilne priče z vnaprejšnjo dokazno oceno verodostojnosti njene izpovedbe, je kršilo obsojenkino pravico do obrambe.
začasna odredba – začasna ureditev stanja – vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - test reverzibilnosti – zavrnitev izdaje soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenosni plinovod - nadomeščanje potrebnih soglasij v gradbenih zadevah - obid zakona – nepopravljive posledice za lokalno skupnost
Zahteva za izdajo začasne odredbe je vsebinsko identična tožbenemu zahtevku. Tudi v takih primerih je začasno odredbo možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče za toženo stranko vzpostaviti prejšnje stanje. V primeru, kot je obravnavani, pa to ne bi bilo mogoče.
V primeru testa reverzibilnosti se najprej ugotavlja obstoj posledic izdane začasne odredbe in možnost njihove poprave oziroma odprave (v primeru zavrnilne sodbe). Če se ugotovi, da takih posledic ni mogoče odpraviti, to že predstavlja težko (ne)popravljivo škodo toženi stranki, zato ugotavljanje morebitne višine te škode in primerjava s škodo, ki jo zatrjuje tožeča stranka, nista potrebna. Kot je navedlo v citirani odločbi tudi Ustavno sodišče, taka začasna odredba ni mogoča, če bi toženi stranki nalagala nekaj, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti.
pripor – odreditev pripora – obrazložitev predloga za odreditev pripora – vročanje pisanj – vročitev sklepa o preiskavi – pritrditev na sodno desko
Obdolžencu ki je na begu in nedosegljiv organom pregona, nima pa zagovornika, sodišče sklepa o preiskavi ni moglo osebno vročiti, zato je utemeljeno sklep pritrdilo na sodno desko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006490
ZKP člen 333, 333/7, 340, 372, 372-1, 372-4, 415. KZ člen 244, 313. KZ-1 člen 91, 91/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – – dokazni postopek – branje izvedenskega mnenja – strokovni zavod - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev pravnomočne sodbe po obnovi kazenskega postopka - nov postopek - tek in pretrganje zastaranja – obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic – izvršitveno ravnanje – izraba položaja
Do razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku obnove kazenskega postopka pride, ko sodišče prve stopnje izreče novo, za obsojenca ugodnejšo sodbo, četudi še ni pravnomočna.
Izvršitveno ravnanje (kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic) izrabe položaja je podano, ko storilec sicer ima pooblastilo za veljavno opravo določenega dejanja v pravnem prometu, vendar tega dejanja ne opravi v interesu gospodarske družbe, pač pa v svojem lastnem oziroma v interesu tretjih oseb. Gre torej za prekoračitve pravic, ki jih ima storilec znotraj družbe, medtem ko izvršitveno ravnanje prestopa meja pravic pomeni prekoračitev pooblastil, ki jih ima storilec navzven, proti tretjim osebam.
ZKP člen 41, 44, 214, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. URS člen 23, 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - prostovoljna izročitev predmetov – zaseg predmetov - nepristranskost izvedenca - zahteva za izločitev – protispisnost – pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Nenavzočnost obsojenca ob prihodu policistov na naslov njegovega bivališča, kjer je živel skupaj z družino, zaradi hišne preiskave, ki sploh ni bila opravljena, ker je obsojenčeva mati obsojenčeva oblačila, na katere se je odredba sodišča nanašala, prostovoljno izročila policistom, ne predstavlja kršitve obsojenčeve ustavne pravice iz tretjega odstavka 36. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – samostojnost izpodbijane odločbe
Sodba, s katero je izrečena kazenska sankcija, izgubi svojo samostojnost, če je upoštevana v novi sodbi izdani v postopku neprave obnove, preklica pogojne obsodbe ali izreka enotne kazni obsojencu.