ZUP člen 9, 144, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev v naziv - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je imel organ pred seboj primer, kjer iz samih podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po prejemu predloga senata BF za napredovanje tožeče stranke v naziv (skupaj z celotno dokumentacijo in ocenami poročevalcev), le-to posredovala v obravnavo HK UL, ki kasneje v svojem mnenju senatu UL ni predlagala izvolitve tožeče stranke v naziv znanstveni svetnik. Vendar pa ni samo ocena dejstev s strani HK UL drugačna od mnenja tožeče stranke in ocene BF, ki je predlagala izvolitev glede izpolnjevanja pogojev tožeče stranke za napredovanje v naziv, ampak se tožena stranka in tožeča stranka sklicujeta tudi na različna dejstva glede števila relevantnih znanstvenih člankov in mednarodne odmevnosti, za kar pa obstajajo kvantificirani indikatorji v Merilih. Organ bi zato moral v danih okoliščina tožečo stranko seznaniti s svojimi bistvenimi ugotovitvami glede števila znanstvenih člankov in njihove kvantificirane znanstvene odmevnosti ter ji tako dati možnost, da se o tem izjavi in šele po tako izvedenem postopku odločiti o vlogi tožeče stranke. Po določbi prvega in tretjega odstavka 9. člena ZUP organ namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni dal možnosti, da se izjavijo, če so ta dejstva pomembna za odločitev.
Pravica tožnika do pravnega sredstva v zadevah izvolitev v znanstveni naziv je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno glede na določna pravila in točkovalnik za znanstveno in pedagoško dejavnost po Merilih.
ZOFVI člen 105. - člen 10, 10/1, 20, 20-č/2. ZUP člen 8, 10, 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri točkovanju omenjenih referatov je organ utemeljeno podvomil v verodostojnost spornih potrdil o udeležbi z referatom, ki ju je izdalo A. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Sodišče pa se tudi strinja, da je organ mogel pozvati tožnico in predlagateljico napredovanja na dopolnitev vloge za napredovanje s predložitvijo programov posvetov, iz katerih bo razvidna časovna opredelitev in dejanska izvedba, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev, da tožnik za izvolitev v predmetni naziv ne izpolnjuje vseh pogojev iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ker nima zadostne objave mednarodno pomembnih del. Pri tem pa ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo tudi sam strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi tudi sledil. V izpodbijani odločbi se tudi ne opredeli do izpolnjevanja pogoja zahtevanega mentorstva, saj v zvezi s tem navede le, da je ugotovila, da to iz tožnikove vloge ni razvidno. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP, saj nima sestavin iz 2., 3. točke in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe tožniku dati možnost, da bi se lahko izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker tožnik te možnosti ni imel v postopku pred habilitacijsko komisijo. Tožnik bi torej pred izdajo odločbe moral imeti možnost, da bi lahko pojasnil in dokazoval, da ima mednarodno pomembna dela in da izpolnjuje pogoj zahtevanega mentorstva, posebej še ob dejstvu, da so vsi trije poročevalci tožniku dali pozitivno strokovno oceno.
pritožba - pravica do pritožbe - dopustnost pritožbe
Sodišče nadalje meni, da 48. člena ZViS-D ni možno razlagati na tak način, da naj pritožba ne bila dopustna, če pritožbeni rok sega preko datuma 30. 9. 2016, tudi zaradi tega, ker bi bila taka razlaga v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do enakosti pred zakonom ter v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic (14. in 22. člen URS).
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
univerza - avtonomija univerze - izdelava magistrske naloge
Napolnitev standarda "primernosti dispozicije" spada v okvir ustavnega načela avtonomnosti univerze. Zato se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb glede strokovnosti predloga teme in dispozicije magistrske naloge, saj mora imeti pristojni organ pri tem vso avtonomijo.
status študenta - študent s posebnimi potrebami - spremenjeno dejansko stanje - invalidnost
Tudi listinsko izkazana morebitna invalidnost tožnice, ne bi imela za posledico drugačne odločitve glede na to, da določila ZVis in Statut UL ne vsebujeta nobenih ugodnejših možnosti za študente s statusom invalida od tistih, ki jih je bila tožnica že deležna. Na takšne ugotovitve opozarja tožena stranka že v odgovoru na tožbo in imajo vso pravno podlago v pravnorelevantnih materialnih predpisih, na podlagi katerih je bilo odločeno v obravnavni zadevi.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožnica, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku.
usmeritev otroka v prilagojen program - mnenje strokovne komisije - načelo zaslišanja strank
Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni. Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, lahko pomeni njeno dokončno izobrazbeno usodo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 11/1-4, 20, 20/1. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Pri točkovanju referatov je ministrstvo utemeljeno podvomilo v verodostojnost potrdil o izvedbi omenjenih dveh referatov, ki ju je izdalo Združenje D. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno in skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pozvalo tožnico, da dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, obenem pa ni ovire za to, da ministrstvo predložena dokazila oceni, oziroma da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se zatrjuje v vlogi.
usmeritev otroka v prilagojen program - stroški postopka - subsidirana uporaba ZUP
Toženka je pri odločanju o stroških postopka s tem, ko je namesto določbe 40. člena ZUOPP-1 smiselno uporabila določbo 113. člena ZUP, nepravilno uporabila materialno pravo.
zavrnitev doktorske disertacije - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da tožnica v svoji zahtevi za začasno odredbo verjetnosti nastanka težko popravljive škode s tem, ko je odločitev tožene stranke postala dokončna, ni izkazala. Tožnica namreč le navaja, da je tema njene doktorske disertacije, ki je bil zavrnjena, prosta, da imajo do njene disertacije zaradi nezavarovanih materialnih in nematerialnih pravic intelektualne lastnine dostop številne osebe ter da nepovratno izgublja čas, posvečen disertaciji. Svojih trditev ne konkretizira in tudi ne pojasni, zakaj naj bi s tem utrpela nepopravljivo škodo.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obnova postopka - sklep o obnovi postopka - pritožba zoper sklep o obnovi
V primeru, ko vlada izda sklep o dovolitvi obnove, določilo 2. odstavka 268. člena ZUP ni specialna določba, ki bi vzela pomen določilu 2. odstavka 13. člena ZUP. Iz tega sledi, da je specialna določba glede ureditve pravnih sredstev zoper sklep o dovolitvi obnove določilo 13. člena ZUP, ki je sicer uvrščena v poglavje o splošnih načelih, vendar pa ima v obravnavanem kontekstu specialen pomen, tako da ni mogoče določbe 268. člena ZUP, ki na splošno ureja pritožbeni postopek v primeru obnove, šteti za specialno določbo.
Pravilna in zakonita je odločitev tožene stranke, da pritožba zoper sklep o dovolitvi obnove, izdan po uradni dolžnosti, glede priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja v zvezi z ugotavljanjem enakovrednosti v tujini pridobljenega znanstvenega naslova po ZUP v povezavi z ustavnimi določbami, ni dovoljena.
disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - izrek ukora - avtonomija univerze
Opredelitev tožnikovih dejanj kot plagiat ali kot prisvajanje tujega dela ali kot zamolčevanje soavtorja pri delu izpitnih obveznosti, predstavlja oceno univerzitetnega organa tožene stranke, v katero sodišče zaradi avtonomije univerze lahko poseže samo preko t.i. testa očitne nerazumnosti. Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni domači nalogi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da 4. domača naloga ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je tako prepuščeno polju proste presoje toženi stranki in po oceni sodišča, v konkretnem primeru ni očitno nerazumno; pri tem pa tožena stranka ni vezana na avtorsko pravo.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - negativno mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - avtonomija univerze
Avtonomije univerze ne gre tolmačiti kot absolutne diskrecijske pravice, saj mora pri odločanju o izvolitvi v naziv upoštevati tudi določbe zakonov in meril, ki jih sicer podrobneje univerza uredi sama. To pomeni, da mora tožena stranka, kljub temu, da je avtonomen zavod, upoštevati tudi osnovne procesne pravice strank v postopku. Nesporno je, da je ena od teh pravic tudi pravica do obrazložitve odločbe, ki mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To določa, da je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja dvoje - stranke v teh postopkih ne smejo biti obravnavane neenakopravno tako, da bi se v zadevi posamezne stranke odločilo drugače kot v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani mora biti zagotovljena tudi enakopravnost strank, ki so udeležene v postopku.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-1. URS člen 43. ZVis člen 6,23.
volitve rektorja univerze - volilni imenik - uvrstitev na volilni imenik - volilna pravica - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Volilne pravice kot ustavno varovane pravice ne gre enačiti z volilno pravico, ki je način soodločanja zaposlenih v razmerju do delodajalca. Sodišče meni, da zato v obravnavani zadevi ne gre za kršitev ustavne pravice, ki jo varuje 43. člen URS, pač pa kvečjemu za kršitev ustavne pravice do soodločanja iz 75. člena URS in bi odločanje o tem lahko sodilo na področje delovnega prava, kolikor bi bil tak tudi tožbeni zahtevek.
Odločitev Volilne komisije, ki tožnice ni uvrstila na volilni imenik za volitve rektorja, se nanaša izključno na področje avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze, ki ima podlago v ZVis ter na njegovi podlagi sprejetima Statutu in Pravilniku. To pomeni, da taka odločitev, oziroma odločba Volilne komisije, ni bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa v okviru lastnih pristojnosti univerze, ki ima podlago v prej naštetih predpisih. Odločitev Volilne komisije torej ni akt organa ali dejanje, ki dopušča upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj Volilne komisije pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - avtonomija univerze - smiselna uporabo določb ZUP - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve akta organa mora razvidno, kaj je v razpravi o kandidaturi pretehtalo argumente tako, da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za avtonomno, vendar do neke mere pravno vezano odločanje, da morajo biti razlogi v skladu z zakonom in objavljenimi merili, in v okviru tega je posebej pomembno, da ni dvoma o nedopustni diskriminaciji. Iz vsebine izpodbijanega akta v konkretnem primeru očitno izhaja, da obrazložitev ne ustreza zgoraj postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja, pri čemer je za ugoditev tožbi pomembno tudi ustaljeno stališče upravno-sodne prakse, da tožena stranka bistvenih elementov obrazložitve odločbe, če le ti manjkajo v izpodbijanem aktu, ne more nadomestiti v odgovoru na tožbo, da bi na tej podlagi odločba ostala v veljavi.
brezplačna pravna pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program
Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.
V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v primeru, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana, ker Organ za BPP ne more posegati v strokovnost teh mnenj in tudi nima nobenega razloga, da bi kljub nedoslednostim, ki so v teh mnenjih navedena, dvomil v njihovo strokovnost.
ZMat člen 45, 50. Pravilnik o splošni maturi člen 82.
matura - ugovor zoper oceno - izvedenec - postopek odločanja o ugovoru na oceno
Določilo 45. člena ZMat, daje dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da s podzakonskim aktov uredi postopek ugovora na oceno. Pristojni minister pa je v Pravilniku v določilu 3. odstavka 82. člena določil, da „izvedenec pregleda vse izpitne pole kandidata in poda izvedensko mnenje.“ To pomeni, če kandidat ugovarja oceni za eno izpitno polo, izpit pa ime več izpitnih pol, pritožbeni organ na podlagi izvedenskega mnenja pri odločanju o ugovoru upošteva novo oceno pri vseh izpitnih polah.
deficitarni poklici - štipendija za deficitarne poklice - razpisni pogoji
Ker je bilo istega dne in ob isti uri vloženih več popolnih vlog kot je bilo na voljo razpoložljivih sredstev, je organ prve stopnje pri izbiri štipendistov pravilno uporabil razmejitvena merila, navedena v točki 5 javnega razpisa.