Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Ljubljani člen 14.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev
Tožnik je vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor, zato tožena stranka ni mogla njegove vloge po uradni dolžnosti obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, kar je tožnikov dosedanji naziv.
ZVis člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 237/2, 237/2-3.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ZOsn člen 54, 54/3, 54/4. URS člen 34, 35, 57. ZUP člen 9.
osnovna šola - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - varstvo otrokovih pravic - načelo zaslišanja stranke
Premestitve učenca iz podružnične šole v matično OŠ v konkretnem primeru ni mogoče šteti za prešolanje v smislu 54. člena ZOsn.
V okviru uresničevanja načela varovanja otrokovih koristi mladoletnika, ki je v postopku prešolanja zaradi vzgojnih ukrepov, je treba upoštevati upoštevati tudi pravice do varnosti in dostojanstva drugih otrok in članov učiteljskega zbora ter drugih uslužbencev osnovnošolskega zavoda ter nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic drugih učencev in učiteljev/učiteljic in drugih zaposlenih v zavodu, ki izvaja osnovnošolsko izobraževanje, ter uresničevanje zakonskih pravic otrok do osnovnošolskega izobraževanj v skladu z ZOsn, ki so z ravnanji določenega otroka ogroženi.
Tožena stranka ni preveč pavšalno (ali morebiti celo z zlorabo) izkoristila diskrecije oziroma polja proste presoje, ki ga ima v zvezi z odločitvijo o prešolanju. Njena odločitev je še bila še v mejah dovoljene diskrecije.
Dejstvo, da tožena stranka pred izdajo odločbe ni obvestila staršev je pomanjkljivost v vodenju postopka, vendar so starši imeli možnost po vročitvi odločbe vložiti pravno sredstvo, kar so tudi storili po odvetnici in z obravnavanjem pritožbe je drugostopenjski organ odpravil to procesno napako prvostopenjskega organa; mati učenca pa je bila tudi prisotna na drugem sestanku pritožbene komisije in je lahko povedala svoje mnenje ob prisotnosti odvetnice.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 14, 20. ZOFVI člen 12.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - sodelovanje pri pravi predloga učnega načrta
Tožena stranka je tožniku pravilno priznala točke za sodelovanje pri pripravi predmetnih katalogov znanj za tri izobraževalne programe, vendar ne za vsak modul „to je predmet“ znotraj posameznega izobraževalnega programa, ampak samo za enega znotraj enega izobraževalnega programa. Takšno točkovanje je po presoji sodišča skladno s 1. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Dodatno strokovno delo in posamezni uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja oziroma pridobljena dodatna funkcionalna znanja za napredovanje v naziv se lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
štipendija - štipendija za deficitarne poklice - pogoji za dodelitev štipendije - razpisna merila
Določba zakona opredeljuje vsebino javnega razpisa, med drugim tudi navedbo pogojev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za dodelitev pravic in v času trajanja pravic, ter tudi uporabo razmejitvenih meril, določenih v javnem razpisu, v kolikor dodeljevalec štipendij prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega že razpoložljiva sredstva na javnem razpisu.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nasprotujoči interesi strank - ustna obravnava - izvedensko mnenje
Glede na to, da tožnik nasprotuje predlogu komisije in da je mnenje komisije v nasprotju s tistim, kar je tožnik izrazil v svoji zahtevi, zahteval pa je le to, da se otroku nudi dodatna pomoč, bi moral pristojni organ v tem primeru opraviti ustno obravnavo. Res je sicer, da je v tovrstnih postopkih potrebno upoštevati največjo korist otroka, vendar pa oče otroka, ki ima tudi status stranke v postopku meni, da je največja korist otroka v tem, da nadaljuje šolanje v dosedanji osnovni šoli z dodatno strokovno pomočjo, medtem ko je organ, ki je odločal o zadevi, menil, da je največja korist otroka, ki je prav tako stranka v postopku, da se usmeri v program z nižjim izobrazbenim standardom. Torej obstaja konfliktno razmerje glede tega, kaj naj bi bila največja korist otroka. S tega razloga bi bilo potrebno ob smiselni uporabi 154. člena ZUP odločiti šele po ustni obravnavi.
V konkretnem primeru je šlo za izvedbo dokaza z izvedenci, saj imajo mnenja obeh komisij naravo izvedenskih mnenj. Sodišče meni, da je opustitev ustne obravnave taka kršitev, da bi lahko privedla do drugačne odločitve. Starša bi namreč lahko na ustni obravnavi, glede na to, da se z mnenjem ne strinjata, postavila izvedencem, ki so pripravili mnenje, relevantna vprašanja, po drugi strani pa bi lahko, če bi se izkazalo, da je to potrebno, tudi uradna oseba zaslišala starše v zvezi z usmeritvijo otroka.
vpis na fakulteto - zahteva za izdajo začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - denarna kazen
V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, in ker bi rok za vpis v študijsko leto 2016/2017 potekel, se s tem tudi škode ne bi dalo več popraviti. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2016/17), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča.
matura - kandidat s posebnimi potrebami - prilagojen način opravljanja mature - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in zakonita in tudi ni v skladu z napotki sodišča v pravnomočni sodbi št. I U 487/2015-4 z dne 22. 4. 2015, ker tožena stranka pri odločanju v ponovljenem postopku ni ravnala tako, kot to terjajo določila 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1, in ni upoštevala mnenja in stališč sodišča glede vodenja postopka in uporabe materialnega prava, ko je v ponovljenem postopku po citirani sodbi izdala sedaj izpodbijano odločbo. Izpodbijana odločba namreč le v uvodu in zgolj posplošeno navaja, da je izdana ob upoštevanju ZUP ter temelji na določilih 27. člena ZMat in nekonkretiziranih določilih Pravilnika o opravljanju splošne mature in Pravil o opravljanju splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih.
Tožnik sodi v kategorijo kandidatov s posebnimi potrebami. Kot dijak je podal pravočasno prošnjo za opravljanje splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih rokih s priznavanjem za nazaj in v svojem pisnem mnenju je tudi Šolska maturitetna komisija za splošno maturo navedla, da ima tožnik težave pri prilagajanju na nepoznane situacije, zmotijo ga nove rutine in neustaljeni postopki, ter v dopolnitvi mnenja navedla še to, da tožnik ni zmožen opravljati več kot dveh ocenjevanj na teden. Glede na navedeno dejansko stanje, tožena stranka ni imela pravne podlage za ponovno zavrnitev tožnikove vloge, saj ji določila 2. odstavka 27. člena in 2. odstavka 4. člena ZMat ne dajejo opore za sprejeto zavrnilno odločitev.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 20. ZUP člen 214.
strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v višji naziv - obrazložitev odločbe
V danem primeru sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Da bi bila namreč možna naknadna sodna presoja pravne pravilnosti odločbe upravnega organa, mora biti odločba ustrezno obrazložena. Le na ta način je možno spoštovati tudi ustavno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zgolj obrazložena odločba namreč omogoča prizadeti osebi učinkovito presojo pravilnosti in zakonitosti odločitev upravnega organa. Ker odločitev tožene stranke tega ne zagotavlja, je nezakonita.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv člen 12. ZUP člen 207.
napredovanje v naziv - izjemno napredovanje - redno napredovanje - napredovanje strokovnega delavca v naziv svetnik - zahtevek stranke
Glede na to, da je bila vloga tožnice popolna in razumljiva in je vsebovala jasno oblikovan zahtevek, tožena stranka ni imela nobene podlage za to, da bi tožnico pozivala k izjasnitvi o tem, kaj si tožnica dejansko želi. Dejstvo je, da je tožničina vloga obsegala en sam zahtevek, to je zahtevek za izjemno napredovanje v naziv svetnik, zato je tožena stranka pravilno odločila samo o tem zahtevku. Tožnica zato s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka odločiti tudi o vmesni stopnji, to je o napredovanju v naziv svetovalec, ne more uspeti.
izobraževanje odraslih - soglasje k obsegu vpisa v izobraževalni program - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano odločitvijo, izdajo soglasja (in posledično sklepa), izvajala svojo pristojnost v smislu izvajanja upravnih nalog. Tako z izpodbijanim sklepom in soglasjem ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, niti izpodbijani sklep in soglasje nimata pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
štipendiranje - štipendija za deficitarne poklice - pogoji za dodelitev štipendije
V skladu z ZŠtip-1 se pravica do štipendije (razen za državno štipendijo) dodeljuje na podlagi javnega razpisa. Ker je šlo v obravnavanem primeru za javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, je ta poleg pogojev, ki jih določa ZŠtip-1 v 11., 12. in 13. členu, povsem v skladu z zakonom določil tudi, da mora vlagatelj imeti v šolskem letu status dijaka v Republiki Sloveniji. Ta pogoj je določen v Politiki štipendiranja in je skladen z 31. členom ZŠtip-1, ki določa, kdo so upravičenci do štipendije za deficitarne poklice.
vpis v letnik - prenehanje izvajanja nekdanjega univerzitetnega programa - odločitev o priznanju izpitov - izrek odločbe
Izrek izpodbijane prvostopne odločbe ne zadosti procesnemu standardu jasnosti in določnosti vsebine izreka po ZUP. Prvostopenjski organ bo moral v ponovljenem postopku razčistiti, kakšen zahtevek je tožnica sploh vložila in nato o zahtevku oziroma zahtevkih odločiti.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - predlog za izločitev uradne osebe - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo o tožničini zahtevi za izločitev dveh poročevalk odločeno. To pa pomeni kršitev določb ZUP, ki urejajo izločitev uradnih oseb.
V konkretnem primeru bi moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe (in ne šele v pritožbenem postopku) tožnici dati možnost, da se z mnenji poročevalk in mnenjem Študentskega sveta seznani in o njih izjasni. Iz podatkov v spisu je razvidno, da tožnici taka možnost ni bila dana.
ZVis člen 55, 56, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7, 251. URS člen 22.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - obrazložitev odločbe - mnenje študentov - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se prvostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ki pa ga vsebinsko ne povzema, ampak navaja zgolj to, da je Študentski svet svoje negativno mnenje izčrpno obrazložil. Pri tem pa v odločbi tudi ni navedeno, iz katerih razlogov je organ sledil temu mnenju, nikjer ni opredelitve do vsebine tega mnenja. Navedeno je zgolj to, da se je senat dne 27. 1. 2014 na svoji drugi redni seji seznanil z negativnim mnenjem Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. Nadalje je navedeno, da glede na to, da je mnenje Študentskega sveta negativno, so člani senata izvedli glasovanje in odločili, da se tožnika ne izvoli v naziv. Taka odločitev pa v obrazložitvi nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti.
Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti tako do rezultatov študentskih anket kot do vsebine mnenja Študentskega sveta in pojasniti, zakaj sprejema oziroma ne sprejema vsebine tistega, kar iz tega mnenja in rezultatov študentskih anket izhaja.
Prvostopenjski organ je avtonomen pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Tako senat fakultete lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kakorkoli se tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov sledi enemu mnenju, ne pa argumentom, ki temu mnenju nasprotujejo.
ZUOPP-1 člen 4, 23, 24, 26, 27. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami člen 2, 3, 9, 14, 14/3, 20, 21.
usmeritev v prilagojen izobraževalni program - pogoji za usmeritev - preverjanje ustreznosti usmeritve - strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok
V obravnavanem primeru ni razvidno, da bi komisija za usmerjanje otrok menila, da ne more pripraviti strokovnega mnenja na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov. Sodišče ne dvomi v pravilnost strokovne odločitve, ki je skladna tudi s pooblastili, ki jih ima po ZUOPP-1, saj zakon dopušča strokovni komisiji, da sama odloči o tem, ali bo v svoje delo vključila tudi specialiste.
Sodišče se v strokovno oceno ne more spuščati, saj za to nima ustreznega znanja in je tudi sicer zadržano glede presoje strokovne ocene komisije, saj se v tem postopku preizkuša zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, ne pa presoja strokovnosti medicinskih strokovnjakov. Po presoji sodišča je bil postopek usmerjanja v obravnavani zadevi izveden pravilno in je komisija postopala skladno s pooblastili, ki jih ima po ZUOPP-1 in Pravilnikom o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Iz upravnih spisov izhaja, da sta obe komisiji za usmerjanje pred odločitvijo pridobili pisno mnenje otrokove učiteljice in da sta odločali na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov, kot izhaja iz strokovnih ocen.
ZUOPP člen 23. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami člen 5, 6, 9, 13, 14, 15, 20, 21.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - koristi otroka
Sodišče je zadevo presojalo s stališča „največje koristi za otroka“. Ustava RS v drugem odstavku 52. člena določa, da imajo otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Tudi Konvencija OZN o otrokovih pravicah zavezuje RS, da zagotovi učinkovit dostop do izobraževanja in usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zahtevo po posebnem varstvu otrok pa je potrebno razlagati v povezavi z načelom „največje koristi otroka“, po katerem je temelj varstva otroka njegova korist, ki zahteva, da se pri vseh dejavnostih v zvezi z otroci, ki jih vodi država ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišče, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Glede na vsa pridobljena poročila, strokovna mnenja oz. izvide strokovnjakov iz različnih področij, glede na mnenje komisije prve in druge stopnje ter ob upoštevanju vseh objektivnih okoliščin tega primera, je odločitev prvostopenjskega organa o vključitvi A.A. v CJL, pravilna in zakonita. A.A. bo z usmeritvijo v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, glede na njene posebne potrebe oz. motnje, v okviru CJL dana možnost, da bolje razvije svoje sposobnosti.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v posebni program vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Upoštevaje sposobnosti tožeče stranke, je kot verjetno mogoče pričakovati, da bo v primeru ponovne formalne usmeritve na šolo, ki jo sedaj obiskuje, le težko uspešno nadoknadila oziroma usvojila manjkajočo učno snov in bi ravno zaradi tega lahko bilo njeno nadaljnje šolanje v takem programu dejansko nesorazmerno oteženo oziroma bi lahko dejansko pomenilo, da zgolj zaradi navedenega nadaljnjega šolanja v tem prilagojenem programu ne bi zmogla. Sodišče zato meni, da je v obravnavani zadevi nastanek težko popravljive škode s stopnjo verjetnosti izkazan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 213, 213/1, 214, 214/1. ZVis člen 66. Statut Univerze v Ljubljani člen 153.
visoko šolstvo - izjemni vpis v višji letnik - upravni postopek - vsebinska obravnava vloge
V konkretnem primeru je tožnik v svoji vlogi uveljavljal (svojo) pravico do (izjemnega) vpisa v višji letnik in pravico o statusu študenta umetnika, torej je uveljavljal pravici do izobraževanja, ki mu pripadata v skladu z ZVis in s Statutom UL. O teh pravicah pa se odloča v upravnem postopku. Zato prvostopenjski organ ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, temveč bi moral tožnikovo prošnjo obravnavati po vsebini. Ker ni tako ravnal, gre za bistveno kršitev določb postopka.
vpis v višji letnik - obrazložitev odločbe - osebna vročitev
Pri odločitvi o (izjemnem) vpisu v višji letnik gre brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem in zato ima tožnica zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na to, da ima torej tožnica možnost sprožiti upravni spor, bi moral prvostopenjski organ, ob smiselni uporabi določb ZUP, v obravnavani sporni zadevi izdati odločbo (in ne sklep), upoštevajoč določbe ZUP o obrazložitvi upravnih odločb in odločbo tožnici, v skladu z določbami 87. člena ZUP, tudi osebno vročiti.
Izpodbijani akt ne vsebuje vseh obveznih sestavin upravne odločbe po 214. členu ZUP. Čeprav tožničinemu zahtevku ni bilo ugodeno, izpodbijani sklep ne vsebuje niti dejanske, niti pravne obrazložitve. V izpodbijanem sklepu so navedeni razlogi za odločitev, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov.