varstvo predšolskih otrok - register varuhov predšolskih otrok - vpis v register varuhov predšolskih otrok - pogoji za vpis - minimalni tehnični pogoji stanovanja - obrazložitev odločbe
Ker ZVrt niti kakšen podzakonski predpis ne določa natančnejših pogojev glede ustreznosti prostorov, kjer se bo opravljala dejavnost varstva predšolskih otrok na podlagi 24.a člena ZVrt, gre pri tem po mnenju sodišča za pravno praznino. V primeru pravne neurejenosti pa je treba s pravilno razlago ob uporabi zakonske analogije dopolniti pravno praznino.
Zgolj navedba v vlogi, da se bo varstvo izvajalo v sobi določene velikosti v določenem delu stanovanjske hiše, ne zadošča za zaključek, da so pogoji izpolnjeni niti da niso izpolnjeni, saj odločitev ne more temeljiti na domnevah, temveč na ugotovljenem dejanskem stanju in dokazih, na katere je to oprto.
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zvezi z zdravniškim potrdilom povzela le prvi del potrdila, kjer je navedeno, da je tožnik orientiran, da je zavest bistra, mišljenje formalno in vsebinsko urejeno, da zaznavnih motenj nima. Ni pa se opredelila do tistega dela potrdila, ki kaže na obstoj bolezni, ki bi bila lahko takega značaja, da bi upravičevala podaljšanje statusa študenta. Tožena stranka bi se torej morala opredeliti do vseh navedb, ker pa se ni, je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 254.
univerza - izjemni vpis v višji letnik - ponovni vpis v letnik - daljša bolezen - kršitev pravil postopka
Stališče prvostopenjskega organa, da bi moralo zdravniško potrdilo vsebovati anamnezo, potek zdravljenja in hospitalizacijo, je nepravilno in (celo) v nasprotju s 50. členom Zakona o zdravniški službi, po katerem mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Drugostopenjski organ je kršil določbo drugega odstavka 254. člena ZUP, ker ni presodil vseh pritožbenih navedb. Drugostopenjski organ je namreč presojal samo pritožbeni ugovor, ki se je nanašal na upravičeni razlog tožnikove neoprave obveznosti, med tem ko ni presodil tožnikove navedbe, ki se je nanašala na sam vpis (da gre za ponovni vpis v isti letnik in ne za izjemni vpis v višji letnik študijskega programa).
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa.
odvzem strokovnega naziva - plagiat - stranka v postopku
V upravnem sporu v zvezi z odvzemom strokovnega naslova sta lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj.
ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1, 28, 28/1, 32, 32/1. ZUS-1 člen 17, 17/1.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Po ZUOPP-1 je zavod pod določenimi pogoji sicer dolžan vložiti zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja in v tem postopku posredovati strokovno dokumentacijo, če je vložnik zahteve za uvedbo postopka, lahko poda pripombe na strokovno mnenje komisije za usmerjanje, pred izdajo odločbe pa mora organ ugotoviti, ali zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka (...). Vendar pa iz nobene od teh določb ne izhaja, da bi bil zavod vključen v postopek zaradi odločanja o njegovih pravnih koristih, temveč njegova vloga izhaja izključno iz položaja izvajalca javne službe oziroma strokovno usposobljene institucije.
visoko šolstvo - odvzem strokovnega naslova - plagiat
Pri postopku za odvzem strokovnega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak gre za povsem samostojen in od podelitve strokovnega naslova neodvisen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve strokovnega naslova.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-c. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 139, 139/2.
šolstvo - napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - dodatna strokovna dela - načelo zaslišanja stranke - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožena stranka s tem, da ji sklep o imenovanju tožnice kot članice E-razvojne skupine ne zadostuje kot zadosten dokaz za vrednotenje dela v razvojno raziskovalnem projektu ni seznanila tožnice in predlagateljice napredovanja in jima v zvezi s tem ni dala možnosti, da se izjasnita o tej okoliščini. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
Iz določbe drugega odstavka 139. člena ZUP izhaja, da mora uradna oseba tudi sama izvesti dokaze, če spozna, da je to potrebno, torej jih mora izvesti po uradni dolžnosti, tudi če jih stranke ne morejo pridobiti.
Iz besedila točke c) prvega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ne izhaja, da bi moralo biti delo v razvojno raziskovalnem projektu tudi končano. V navedenem določilu je določeno, da se s tremi točkami vrednoti delo v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto, in je povezano z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, univerzitetnim ali drugim visokošolskim zavodom, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Republike Slovenije, Državnim izpitnim centrom, Šolo za ravnatelje in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Po mnenju sodišča zato zadostuje že zgolj sodelovanje v takem projektu.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Ker bi tožnika glede na odločbo o usmeritvi morala poskrbeti za to, da bi bila njuna hčerka vključena v izobraževalni program v zavod, česar pa nista storila, jima je prvostopenjski organ z izpodbijanim aktom zagrozil, da bo, če hčerke tudi v naknadnem roku 10 dni ne bosta vključila v zavod, kot prisilno sredstvo uporabil denarno kazen v upravni izvršbi.
Štipendija - štipendija za nadarjene - štipendija lokalne skupnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Odlok o štipendiranju MOL izrecno ne ureja pristojnosti za sodno varstvo v sporih glede (ne)dodelitve tovrstne štipendije. Vendar pa je to vprašanje na splošno uredil zakonodajalec, ki je za reševanje tovrstnih sporov z določilom ZDSS-1 podelil pristojnost socialnemu sodišču, ki je tako med drugim pristojno tudi za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, za kar gre v obravnavanem primeru.
ZVis člen 71. ZUS-1 člen 32, 37. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - avtonomija državne univerze - bistvena kršitev pravil postopka - izrek odločbe - začasna odredba
Sodišče je pri obravnavanju zahteve za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da ima izpodbijani akt takšne bistvene pomanjkljivosti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1 in sicer v 3. točki v povezavi z 2. točko izreka izpodbijanega akta, da je moralo tožbi ugoditi. Izpodbijanega akta se tako sploh ne da preizkusiti.
Tožnik ima prav, da bi morala toženka kriterij nekaznovanosti interpretirati tako, da bi na njegovi podlagi šle dodatne točke vsem ponudnikom, razen tistim, ki so v preteklem razpisnem obdobju nudili subvencionirano študentsko prehrano, pa jim je bila izrečena sankcija. Povedano drugače: Toženka bi morala obravnavati enako vse kaznovane in enako vse nekaznovane ponudnike.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
ZUOPP-1 člen 2, 9, 9/3. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - postopek preverjanja ustreznosti usmeritve - nepravilna uporaba materialnega prava
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v 10. členu določa, da se dodatna strokovna pomoč in fizična pomoč pri postopku preverjanja ustreznosti usmeritve, za kar v obravnavnem primeru gre, dodeljujeta v skladu s predpisi, ki so bili veljavni pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, kar pomeni, da toženka navedenih določb pravilnika v obravnavanem primeru sploh ne bi smela uporabiti, tudi sicer je 5. člen Pravilnika uporabila nepravilno.
Določbo druge alineje prvega odstavka 5. člena Pravilnika je potrebno razlagati tako, da se največ dve uri dodatne strokovne pomoči tedensko določi otrokom, ki imajo primanjkljaje le na posameznih področjih učenja, drugih primanjkljajev, ovir oziroma motenj pa nimajo.
v izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, zakaj ni upoštevala stališča sodišča, ki se tiče postopka, torej zakaj ni upoštevala določbe drugega odstavka 268. člena ZUP, ki določa, da je zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti dovoljena pritožba
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni v zadostni meri obrazložena, tako da ni mogoče preizkusiti, zakaj tožnica pogoja iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ne izpolnjuje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja (le), da je senat VF ugotovil, da tožnica (ob neupoštevanju dveh navedenih avtorstev) nima dovolj vodilnih avtorstev, saj ima samo dve vodilni avtorstvi pri člankih iz skupine I-III, da nima dovolj pedagoških točk, to je najmanj 12,5 točk kumulativno iz pedagoške dejavnosti, saj v njeni bibliografiji dva (navedena) učbenika nista s področja habilitacije in da nima ustreznega mentorstva, saj nima mentorstva enega zaključenega magisterija. Iz takšne obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kako je senat VF prišel do ugotovitve, da tožnica nima dovolj vodilnih avtorstev in da nima dovolj točk iz pedagoške dejavnosti, to je zahtevanih najmanj 12, 5 točk. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tako ni navedeno, katera vodilna avtorstva pri objavi člankov iz skupine I-III so pravzaprav bila upoštevana in točkovana in koliko znaša seštevek. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedeno in pojasnjeno število točk, ki jih je tožnica zbrala iz pedagoške dejavnosti. Dve (navedeni) deli, ki sta bili pri vrednotenju izvzeti, ker nista s področja habilitacije, nista točkovani, ostala dela iz bibliografije, ki naj bi se upoštevala in točkovala, pa sploh niso navedena.
ZUP člen 255. Statut Univerze v Ljubljani člen 211.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - molk organa prve stopnje - odločanje o pritožbi - pristojnost senata univerze
Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).
razvid visokošolskih zavodov - vpis v razvid visokošolskih zavodov - pogoji za vpis - sprememba lokacije opravljanja dejavnosti
Tožena stranka je v postopku odločanja o vpisu v razvid visokošolskih zavodov utemeljeno preverjala pogoje glede zagotovitve ustreznih prostorov in opreme, izpolnjevanja pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge pogoje po posebnih predpisih za spremenjeno lokacijo, na podlagi 4. alinee drugega odstavka 16. člena ZVis. Svet nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je namreč pred tem, v skladu z določili SVis in Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov presojal materialne pogoje na drugi lokaciji (člen 13. Meril), kar pa je tudi sicer le eno izmer področij presoje določenih v 8. členu Meril, medtem ko tožena stranka neodvisno od Sveta opravlja vpis v razvid po tem, ko preveri ali so izpolnjeni za to zahtevani pogoji.
matura - opravljanje mature - opravljanje mature v dveh delih s priznanjem za nazaj - obrazložitev odločbe
V ponovljenem postopku o tožnikovi prošnji za uveljavitev pravice do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, s priznavanjem za nazaj, bo morala tožena stranka navesti vse konkretne določbe predpisov, na katere bo oprla svojo odločitev, razloge za odločitev z navajanjem dejstev in okoliščin, ki so nanjo vplivali in jih konkretno utemeljiti v obrazložitvi, tako da bo omogočena učinkovita presoja zakonitosti in pravilnosti akta.