ZUOPP-1 člen 49, 49/2. ZUOPP člen 20. ZUP člen 7, 9.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - za odločanje relevanten predpis - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
Prvostopenjski organ je odločbo izdal na podlagi določb ZUOPP, ki je na podlagi določbe 51. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) prenehal veljati. Z dnem 1. 9. 2013 pravno podlago za usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami namreč ureja nov zakon. Po presoji sodišča bi zato upravna organa morala uporabiti določbe ZUOPP-1.
ZUOPP-1 posebne določbe, kot jo je imel ZUOPP v prvem odstavku 20. člena, kjer je določal subsidiarno uporabo določb ZUP nima več, vendar to ne pomeni, da se v postopkih usmerjanja ZUP ne uporablja. Ob ugotovitvi namreč, da se v postopku usmerjanja izda konkreten upravni akt in da ZUOPP-1 ne ureja vseh postopkovnih vprašanj, je sodišče zavzelo stališče, da se ZUP v postopkih usmerjanja uporablja smiselno. To pomeni, da bo moral organ ZUP uporabiti tako, da bo njegova uporaba kar najbolj ustrezala naravi in namenu ter posebnostim spornega postopka, vendar pa najmanj v skladu z načeli upravnega postopka, med katerimi je eno najpomembnejših načelo varstva pravic strank in varstvo javne koristi (7. člen ZUP) in temeljno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
ZOFVI člen 100. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2, 9, 12.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v svoji obrazložitvi, v zvezi z izobrazbenim pogojem, sklicuje na mnenje Sveta za visoko šolstvo RS, ki je določil, da je univerzitetni študijski program „psihologija“ program, ki daje diplomantom ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo za svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju, ne pa tudi za učitelja psihologije. Iz tega mnenja izhaja, da je datirano z dnem 3. 7. 2001 in izdano na podlagi Zakona o visokem šolstvu in na podlagi Meril in postopkov za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov torej na podlagi zakona in meril, ki v času izdaje izpodbijane odločbe niso več veljala.
Utemeljen razlog za zavrnitev tožničine prošnje tudi ne more biti dejstvo, da tožnici ni bila izdana listina o pedagoško-andragoški izobrazbi. Tožnica je za pridobitev te listine sprožila ustrezen postopek in zato ne more biti „kaznovana“, ker ji pristojna izobraževalna institucija te listine zato, ker izdaje listine ni zahtevala do 1. 10. 2010 (ki je prelomni datum v zvezi z bolonjskim študijskim sistemom), (še) ni izdala.
Prvostopenjski organ je pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev subvencije za šolsko prehrano-kosilo njegovemu mld. sinu zaradi neizpolnjevanja pogoja po tretjem odstavku 17. člena ZŠolPre, ker je dohodek na družinskega člana presegel 5 % povprečne plače.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v poseben program vzgoje in izobraževanja - koristi otroka
Izobraževanje oseb z motnjo v duševnem razvoju mora biti prilagojeno njihovim vzgojno-izobraževalnim potrebam. Bistvo posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v katerega je bil z izpodbijano odločbo usmerjen mladoletni tožnik, je funkcionalnost izobraževanja, ki omogoča spodbujanje razvoja danih sposobnosti, tako da se lahko njihova stopnja samostojnosti in neodvisnosti razvije do optimalnih meja.
ZUOPP člen 23. ZUP člen 7, 9, 237, 237/1, 237/2, 237/2-3.
otrok s posebnimi potrebami - odločba o usmeritvi - sodelovanje stranke v postopku - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
V spremnem dopisu k mnenju prve stopnje je organ zapisal, da "pošilja strokovno mnenje na vpogled" in da imata zakonita zastopnika tožnice 8-dnevni rok za podajo "morebitnega odgovora". Tudi spremni dopis k mnenju Komisije II. stopnje vsebuje le navedbe „vam na vpogled pošiljamo fotokopijo mnenja“, „“v roku 8 dni posredujete pisno ali ustno na zapisnik odgovor, ki vsebuje vaše morebitne pripombe zoper priloženo strokovno mnenje“, „v kolikor v danem roku pripomb ne bomo prejeli, se šteje, da se s strokovnim mnenjem strinjate“. S tako oblikovanimi dopisi je organ sicer formalno zadostil načelu zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ni pa na noben način pomagal stranki pri učinkovitem varovanju njenih pravic, k čemur ga zavezuje 7. člen ZUP. S tem je organ kršil pravila postopka iz prvega odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici je bila dana le navidezna možnost sodelovanja v ugotovitvenem postopku pred izdajo dokončne upravne odločbe, kajti organ utemeljuje svojo odločitev na mnenjih izvedencev, ki so mladoletno tožnico pregledali, pri čemer je bila ta v času pregledov sama brez „prevajalcev“ in brez prisotnosti zakonitega zastopnika. To pa je, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ne razume dobro slovenskega jezika in ga je v času pregledov še manj, kot ga sedaj, lahko bistveno vplivalo na rezultate njenega testiranja.
ZUP člen 4, 63, 63/2. ZVis člen 73b, 73b/3. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov 24, 24/1.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - rok za oddajo prošnje - po elektronski pošti oddana vloga
Določilo tretjega odstavka 73.b člena ZVis, ki ministra, pristojnega za visoko šolstvo, pooblašča za določitev podrobnejše ureditve subvencioniranja bivanja študentov, ne more pomeniti pooblastila, da minister s podzakonskim aktom to določi povsem drugače od zakonske ureditve v ZUP.
Pisanja, oddanega po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, po določbah ZUP sploh ni mogoče šteti kot pisno vlogo.
ZOFVI člen 111. Javni razpis pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah za šolsko leto 2013/2014 točka 3.2., 3.2.1.
javni razpis - volontersko pripravništvo - vrtec - pomočnik vzgojitelja - merila za točkovanje vlog - ponovna prijava
Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena tožničina vloga na javni razpis pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah za šolsko leto 2013/2014 za opravljanje volonterskega pripravništva na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja. Za tožnico je sporno, da ni prejela točk po merilu "ponovna prijava". Kot sledi iz točke 3.2.1. javnega razpisa je po tem merilu možno dobiti 1 točko, in sicer jo pridobijo tisti kandidati, ki so vsaj enkrat z ustrezno prijavo že kandidirali na prejšnjih razpisih pripravniških mest v vrtcih in niso dosegli zadostnega števila točk za razporeditev na pripravniško mesto. Za priznanje te točke se torej zahteva, da je kandidat na enem od prejšnjih razpisov podal formalno ustrezno vlogo, ki je bila nato tudi ocenjena, vendar doseženo število točk ni zadoščalo za razporeditev na pripravniško mesto. S takšnim merilom se poleg ocen pri izboru upošteva tudi okoliščina, da je kandidat že večkrat neuspešno kandidiral za pripravniško mesto, kar pomeni, da že dlje časa čaka na pripravništvo. Pogoj, da se pri tem upoštevajo le tiste prijave, ki so bile ustrezne in ocenjene, ni nerazumen in je logičen, saj bi sicer kandidati točko na podlagi tega merila lahko dosegli tudi z oddajanjem formalno nepopolnih vlog kadarkoli po izteku razpisa.
ZUP člen 67. Pravilnik o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov člen 2.
občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - pogoji za pridobitev štipendije - trditveno in dokazno breme - dokazila o dosežkih - nepopolna vloga
Tožnica pogoja izjemnih dosežkov v preteklem šolskem letu ni izkazala, saj nobenih svojih izjemnih dosežkov niti ne navaja niti ne prilaga o tem nobenih dokazil. Glede na to vloge tožeče stranke ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, saj vloga nima nobene formalne pomanjkljivosti, zato ni bilo potrebno dopolnjevanje v skladu s 67. členom ZUP. Vloga je namreč sposobna za obravnavo, iz nje pa izhaja, da pogojev za pridobitev štipendije tožnica ni izkazala.
ZVrt člen 10, 20, 20a. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-4, 237, 254, 254/2.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - obrazložitev odločbe
V odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih pravnih določil, ki jih je tožen stranka uporabila, zato v odločbi manjkajo razlogi, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali izdajo odločbe z izpodbijano vsebino.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ocena na izpitu - zavrženje tožbe
Pri ocenjevanju na izpitu ne gre za upravno odločanje, ampak za strokovno opravilo, ki glede presoje strokovnosti ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Ocena ni pravica ali pravna korist posameznika in zato tudi poročilo o opravljanju izpita ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Glede odločbe, ki jo tožnik izpodbija in s katero je bila pritožba zoper izpitno oceno zavrnjena, se sodišče tudi strinja s tem, da ne gre za akt, s katerim bi se odločalo o pravici obveznosti ali pravni koristi stranke.
Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobraževalnega primanjkljaja v šolskih letih od 2007/2008 do 2012/2013 točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja - javno povabilo - upravičeni stroški - sestava računa
Sodišče ugotavlja, da račun št. 2110891 sicer res ni sestavljen tako, kot konkretno predvideva primer računa, objavljen na spletni strani tožene stranke, saj v njem ni navedeno šolsko leto, na katero se nanaša. Vsi dokazi, ki jih je v postopku posredovala tožeča stranka, pa nedvomno izkazujejo, da se plačila nanašajo na šolsko leto 2011/2012 in da račun predstavlja drugi del računa št. 2110467, ki ga je tožena stranka priznala kot pravilnega in pravilno sestavljenega. Poleg tega pa je tožeča stranka v svoji vlogi (prijavni obrazec za Javno povabilo) podala tudi izjavo, da so vse navedbe, ki jih je podala, resnične in da ustrezajo dejanskemu stanju ter da dovoljuje toženi stranki, da pridobi podatke glede uveljavljenih stroškov izobraževanje. Glede na navedeno bi tožena stranka v primeru dvoma pri izvajalcu izobraževanja lahko preverila, ali so podatki o plačilu dejansko nanašajo na stroške izobraževanja, ki jih v postopku uveljavlja tožeča stranka. Tožena stranka je zato po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožeča stranka ni upravičena do sredstev na podlagi spornega računa.
Javni razpis za izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2014 točka 5. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 35, 94.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - mladi raziskovalci - izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem - prijavitelj na javnem razpisu
Člani strokovnega telesa so pri potrjevanju preusmeritve na drugo področje pravilno upoštevali predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijav.
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva samostojno, v imenu in za račun univerze, kar pa ne velja za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, katere izvajanje temelji na Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Članice univerze na podlagi predmetne prijave tako ni mogoče šteti za prijaviteljico na javnem razpisu.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek
Ali je magistrska naloga res v pomembnem delu rezultat tožnikovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov, ne more biti predmet sodne presoje, ker gre v tem primeru za strokovno vprašanje. Ocenjevanje izvirnosti takega dela, kot je magistrsko delo, je stvar strokovno pedagoškega opravila in v to sodišče ne sme posegati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64a, 64a/1.
visoko šolstvo - univerza - izjemni vpis v višji letnik - obrazložitev odločbe - upravni spor - pravni interes - ugotovitev nezakonitosti odločbe
Čeprav je tožnik izposloval izjemni vpis v tretji letnik za študijsko leto 2011/12, to še ne pomeni, da nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik tudi v študijskem letu 2010/2011.
Niti Statut Univerze v Ljubljani niti Pravilnik o dodiplomskem študiju Fakultete za družbene vede ne pogojujeta izjemnega vpisa v višji letnik z določenim obsegom opravljenih obveznosti. Tožnik ima zato prav, ko navaja, da Statut ne določa osnov in meril, torej kriterijev, ki jih mora izpolnjevati študent za izjemni vpis v višji letnik, saj določa le upravičene razloge. Zato so vse navedbe strank, ki se nanašajo na to, kolikšen del obveznosti za prvi in drugi letnik je tožnik izpolnil in kolikšen del mu je še ostal, za ta postopek nerelevantne. Za odločitev o tem, ali dovoliti izjemni vpis v višji letnik, so torej relevantni le razlogi, zaradi katerih študent nima opravljenih vseh obveznosti, ne pa obseg opravljenih obveznosti. Prvostopenjski organ je sicer presodil upravičenost razloga, ki ga uveljavlja tožnik (daljša bolezen), vendar tako pomanjkljivo, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Te pomanjkljivosti niti drugostopenjski organ ni odpravil.
Statut Univerze v Mariboru člen 160, 161. ZASP člen 101.
visoko šolstvo - znanstveni naziv - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - kršitev avtorskih pravic
Tožeča stranka je bila zaposlena v bolnišnici, zaradi česar področje dela, ki ga je opravljala, tudi če bi šlo za avtorstvo, ne predstavlja kršitev avtorskih pravic posameznikov, ki so navedene podatke zbirali, saj se pravica avtorja na avtorskem delu, ustvarjenem v delovnem razmerju, prenese na delodajalca za dobo 10 let od dokončnega dela, če s pogodbo ni drugače določeno. Imetnik materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja na standardih in navodilih za delo bolnišnice, v kolikor imajo lastnost avtorskega dela, je torej delodajalec, prizadeta stranka pa je imela dovoljenje delodajalca, da podatke, ki so se zbirali, uporabi.
odvzem strokovnega naslova - stranka v postopku - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
S sklepom, ki ga izpodbija tožnik, je bil končan postopek o odvzemu strokovnega naslova stranke z interesom in ne o odvzemu strokovnega naslova tožnika. Ker se torej ni odločalo o njegovem odvzemu strokovnega naslova, ampak o odvzemu strokovnega naslova druge osebe, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
sprememba študijskega programa - končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb
Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoji
Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge, je prvostopenjski organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, kajti delovna mentorica tožnice je zaposlena v državni upravi. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...'')
ZMat člen 1, 4, 4/2. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami člen 3, 3/1, 3/1-1. ZUS-1 člen 17, 17/5, 32, 32/2, 37, 37/1. ZUP člen 215, 215/3, 215/7, 222, 222/1.
matura - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - drugi utemeljeni primeri zaradi poškodb ali bolezni - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravni pouk upravnega akta - upravni spor - poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva - začasna odredba
Izpodbijani akt zadeva tožničino zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki jo kandidati s posebnimi potrebami lahko imajo na dveh možnih podlagah, in sicer če so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi po ZUOPP ali pa tudi v drugih utemeljenih primerih zaradi poškodb ali bolezni (drugi odstavek 4. člena ZMat). Ta pravica ima tudi ustavno podlago. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt odpraviti s sodbo, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Med bistvene pomanjkljivosti, ko je v sporu vpletena zakonska pravica, ki ima ustavnopravno vez z načelom enakega dostopa do izobraževanja, spada tudi situacija, ko izpodbijani akt očitno nima dovolj konkretiziranih razlogov glede subsumpcije dejstev pod zakonski dejanski stan. Tožena stranka namreč v izpodbijanem aktu pravi samo, da tožnica ne spada med druge kandidate; ne navaja pa nobenega razloga, zakaj ne spada med druge kandidate - morebiti zaradi narave posledic poškodbe, nesreče ali bolezni ali pa ker se bolezen, poškodba ali nesreča ni zgodila neposredno pred opravljanjem mature. Pri tem je treba pojem „neposredno“ pred opravljanjem mature razlagati in uporabiti v skladu z namenom ZMat in sistematično metodo tako, da to lahko pomeni tudi dalj časa pred opravljanjem mature, če bolezen ali poškodba traja ves čas od nastanka do mature.
Tožena stranka je nezakonito posegla v pravico tožnice do učinkovitega sodnega varstva, kajti zahtevek iz drugega odstavka 4. člena ZMat je prejela skoraj 6 mesecev pred začetkom mature, odločbo bi morala izdati v 2 mesecih od prejema popolne vloge, izdala pa jo je po več kot 5 mesecih. Nadalje je bil nezakonit poseg storjen s tem, ker izpodbijani sklep ni imel pravnega pouka glede možnosti sodnega varstva. Ni pa bilo posega v tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva s tem, ker tožena stranka ni izdala dopolnilne odločbe, ampak je ravnala prav, ko je pritožbo tožnice zavrgla kot nedopustno in ji določila rok za tožbo v upravnem sporu, ki začne teči od vročitve drugostopenjskega akta.
Ker sodišče po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko odloži izvršitev izpodbijanega akta samo do izdaje pravnomočne odločbe, v prvi točki izreka sodbe pa je že izdalo odločbo o tožbi v tem upravnem sporu, ki postane pravnomočna z njeno vročitvijo strankama, tožnica ni izkazala verjetnosti, da bi ji z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo lahko sodišče preprečilo z izdajo začasne odredbe. Zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.