odvzem strokovnega naslova - stranka v postopku - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
S sklepom, ki ga izpodbija tožnik, je bil končan postopek o odvzemu strokovnega naslova stranke z interesom in ne o odvzemu strokovnega naslova tožnika. Ker se torej ni odločalo o njegovem odvzemu strokovnega naslova, ampak o odvzemu strokovnega naslova druge osebe, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
sprememba študijskega programa - končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb
Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoji
Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge, je prvostopenjski organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, kajti delovna mentorica tožnice je zaposlena v državni upravi. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...'')
ZMat člen 1, 4, 4/2. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami člen 3, 3/1, 3/1-1. ZUS-1 člen 17, 17/5, 32, 32/2, 37, 37/1. ZUP člen 215, 215/3, 215/7, 222, 222/1.
matura - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - drugi utemeljeni primeri zaradi poškodb ali bolezni - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravni pouk upravnega akta - upravni spor - poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva - začasna odredba
Izpodbijani akt zadeva tožničino zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki jo kandidati s posebnimi potrebami lahko imajo na dveh možnih podlagah, in sicer če so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi po ZUOPP ali pa tudi v drugih utemeljenih primerih zaradi poškodb ali bolezni (drugi odstavek 4. člena ZMat). Ta pravica ima tudi ustavno podlago. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt odpraviti s sodbo, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Med bistvene pomanjkljivosti, ko je v sporu vpletena zakonska pravica, ki ima ustavnopravno vez z načelom enakega dostopa do izobraževanja, spada tudi situacija, ko izpodbijani akt očitno nima dovolj konkretiziranih razlogov glede subsumpcije dejstev pod zakonski dejanski stan. Tožena stranka namreč v izpodbijanem aktu pravi samo, da tožnica ne spada med druge kandidate; ne navaja pa nobenega razloga, zakaj ne spada med druge kandidate - morebiti zaradi narave posledic poškodbe, nesreče ali bolezni ali pa ker se bolezen, poškodba ali nesreča ni zgodila neposredno pred opravljanjem mature. Pri tem je treba pojem „neposredno“ pred opravljanjem mature razlagati in uporabiti v skladu z namenom ZMat in sistematično metodo tako, da to lahko pomeni tudi dalj časa pred opravljanjem mature, če bolezen ali poškodba traja ves čas od nastanka do mature.
Tožena stranka je nezakonito posegla v pravico tožnice do učinkovitega sodnega varstva, kajti zahtevek iz drugega odstavka 4. člena ZMat je prejela skoraj 6 mesecev pred začetkom mature, odločbo bi morala izdati v 2 mesecih od prejema popolne vloge, izdala pa jo je po več kot 5 mesecih. Nadalje je bil nezakonit poseg storjen s tem, ker izpodbijani sklep ni imel pravnega pouka glede možnosti sodnega varstva. Ni pa bilo posega v tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva s tem, ker tožena stranka ni izdala dopolnilne odločbe, ampak je ravnala prav, ko je pritožbo tožnice zavrgla kot nedopustno in ji določila rok za tožbo v upravnem sporu, ki začne teči od vročitve drugostopenjskega akta.
Ker sodišče po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko odloži izvršitev izpodbijanega akta samo do izdaje pravnomočne odločbe, v prvi točki izreka sodbe pa je že izdalo odločbo o tožbi v tem upravnem sporu, ki postane pravnomočna z njeno vročitvijo strankama, tožnica ni izkazala verjetnosti, da bi ji z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo lahko sodišče preprečilo z izdajo začasne odredbe. Zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.
ZVis člen 75. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija člen 8, 8/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoj - delovni mentor
Pogoj iz Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, povzet v razpisu, po katerem delovni mentor ne sme biti strokovnjak, zaposlen v državni upravi, je jasen, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe o strokovnosti in izkušenosti strokovnjaka, ki ga je za delovnega mentorja navedla tožnica, v kar sodišče niti ne dvomi.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 279, 282. ZUS-1 člen 6, 6/2, 20, 20/3.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev upravnega akta - ničnost odločbe - upravni spor - tožbena novota
V obrazložitvi prvostopenjskega sklepa je navedeno le to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov za izjemni vpis, medtem ko obrazložitev drugostopenjskega sklepa povzema relevantne člene statuta, v zvezi z utemeljenostjo prošnje pa se navaja zgolj to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov in da je prvostopenjski organ prošnjo utemeljeno zavrnil. Ni pa v nobenem od sklepov obrazloženo, zakaj razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso utemeljeni. Obrazložitev obeh aktov je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Upravni akt mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo; to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
Sodišče ne more slediti stališču toženke, da tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pomenijo tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. V primeru očitanja procesnih kršitev ne gre za navajanje novih dejstev in dokazov.
Glede na zahtevek je Komisija za pritožbe študentov tožnikovo vlogo upravičeno smiselno štela kot zahtevo za izrek ničnosti. Vsebinsko je njena odločba pravilna, saj so napake v obeh sklepih sicer take, da ju je bilo treba odpraviti, niso pa podani razlogi za ničnost, ki jih določa 279. člen ZUP. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti. Sodišče ni sledilo predlogu toženke, naj tožbo v tem delu zavrže. Njeno sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZUS-1 kot razlog za zavrženje ni utemeljeno. To določilo namreč ne pomeni, da akt, izdan o izrednih pravnih sredstvih, ne more biti predmet upravnega spora, ampak želi le povedati, katerih tožbenih razlogov v takšnem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
ZViS člen 55. Statut Univerze v Mariboru člen 190.
izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - avtonomija univerze
Iz določb Zakona o visoke šolstvu je razvidna avtonomija univerze, ki izhaja tako iz 58. člena Ustave RS kot tudi iz 6. člena ZViS, ki določa, da je univerza avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni zavod s posebnim položajem. Univerza deluje po načelu avtonomije, ki ji med drugim zagotavlja tudi sprejemanje meril ter avtonomno ureditev in izvedbo samega postopka volitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
Statut Univerze v Ljubljani členi 176 - 180. ZUP člen 9.
visoko šolstvo - odvzem strokovnega naslova - narava postopka odvzema strokovnega naslova - retroaktivnost - načelo zaslišanja stranke
Pri postopku za odvzem strokovnega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak za samostojen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve naslova. Zato v obravnavanem primeru ni ustrezna analogna uporaba določil ZUP o obnovi postopka. Prav tako se sodišče ne strinja s tožnikom, da bi šlo za retroaktivno uporabo Statuta Univerze v Ljubljani. Iz spremenjenih členov od 176. do 180. nikjer ne izhaja, da bi postopek odvzema strokovnega oziroma znanstvenega naslova veljal samo za tiste naslove, ki so bili pridobljeni po začetku veljavnosti te spremembe statuta. Če diplomsko delo ni bilo izvirno, gre za trajajoče stanje, ki traja od oddaje diplome dalje ves čas, zato ni mogoče govoriti o retroaktivni veljavi Statuta.
Pač pa je sodišče odločbo odpravilo iz drugih razlogov. Toženka namreč ni hotela upoštevati pisne izjave tožnika za odločbo pomembnih dejstvih in okoliščinah, ker jih je podal šest dni po preteku 30-dnevnega roka. Iz 178.c člena Statuta Univerze v Ljubljani nikjer ne izhaja, da bi bil to prekluzivni rok. Glede na to, da je izjavo tožnika dobila še pred izdajo odločbe, bi jo toženka morala upoštevati. Na ta način je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, pa tudi obrazložitev odločbe je pomanjkljiva, saj se toženka ni opredelila do tožnikovih navedb v postopku, čeprav bi lahko vplivale na odločitev. Tožnik je namreč med drugim zatrjeval, da ima njegova naloga popolnoma izvirne rešitve, ki se niti malo ne ujemajo z rešitvami druge naloge.
Statut Univerze v Ljubljani člen 215, 215/3, 220a. ZUP člen 9.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - sklep o ustavitvi postopka - obrazložitev sklepa - načelo zaslišanja stranke
Glede na določilo tretjega odstavka 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani je prvostopenjski organ utemeljeno ustavil postopek tožnikove izvolitve v naziv docenta. Mnenja več kot dveh poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so bila namreč negativna in je zato habilitacijska komisija pravilno sklenila, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, posledično pa je prvostopenjski organ moral izdati ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka, ki je tudi ustrezno obrazložen.
V zvezi z očitki, da tožniku pred izdajo sklepa niso bili vročeni sklep habilitacijske komisije, negativna ocena preizkusnega predavanja in ne štiri negativne strokovne ocene poročevalcev o njegovi usposobljenosti, se sodišče strinja, da bi morala biti vsa ta dokumentacija že v postopku na prvi stopnji posredovana tožniku, da se o njej izjasni, in šele potem bi se lahko izdal prvostopenjski akt. Ker pa je bila ta pomanjkljivost odpravljena v postopku na drugi stopnji, ni mogla vplivati na pravilnost odločitve.
usmeritev otroka v posebni program vzgoje in izobraževanja - program (post)rehabilitacijski praktikum - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - upravni spor - obseg sodne presoje
Tožbeni očitki se nanašajo na napake pri odločitvi in vodenju postopka na prvi stopnji, ki so bile dejansko storjene. To je ugotovil že drugostopenjski organ, ki je sam dopolnil postopek tako, da je pridobil strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, pred odločitvijo pa je pridobil tudi odgovor zakonitih zastopnikov tožnice na to mnenje. Vse napake pri vodenju postopka na prvi stopnji so bile tako že odpravljene.
V tovrstnih zadevah, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, je sodna presoja zadržana, saj sodišče ne more posegati v strokovnost tega mnenja, nobenega razloga pa tudi ni, da bi podvomilo v strokovnost izvedencev, ki so mnenje pripravili. Tako je obseg sodne kontrole omejen na presojo pravilnosti postopka in uporabe materialnega prava.
prevoz v osnovno šolo - pravica otroka do brezplačnega prevoza - učenec prvega razreda
V konkretnem primeru gre za učenko 1. razreda, kjer se pravica do prevoza ureja na specifičen način in se jo priznava ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 222, 222/4, 224, 224/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - dopolnitev vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Določbe četrtega odstavka 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter 9. in 10. točka prvega odstavka Javnega povabila k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008 do 2012/2013 se nanašajo izključno na vlogo, ne pa tudi na njeno dopolnitev. Neustrezna dopolnitev vloge je v določbah drugega odstavka 224. člena Pravilnika in drugega odstavka 10. točke Javnega povabila sankcionirana z zavrženjem vloge, če vloga ni dopolnjena v skladu s pozivom za dopolnitev oziroma ni dopolnjena v roku za dopolnitev. V skladu s pozivom pa vloga ni dopolnjena le, če tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna v smislu prvega odstavka 8. točke Javnega povabila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa ter da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
V obravnavani zadevi ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat. Tožeča stranka pa tudi ni v zadostni meri izkazala, da bi ji z razkritjem podatkov nastala škoda, in tudi ne, da bi razkritje tega podatka povzročilo motnje pri njenem delovanju.
ZPVI člen 2, 2-2, 11, 12. ZUS-1 člen 65, 73, 73/1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva - magister znanosti - primerljiv študijski program - spor polne jurisdikcije
Iz 12. člena ZPVI izhaja, da je možno odločati o enakovrednosti pridobljenega naziva in o uporabi v tujini pridobljenega naziva ne da bi se hkrati odločalo tudi o pridobljeni stopnji izobrazbe, kar pomeni, da pridobljeni naziv ni nujno vezan na stopnjo izobrazbe. Razen tega iz šestega odstavka 11. člena ZPVI izhaja, da se enakovrednost v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu ugotavlja v primeru, da v Republiki Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. Torej je kriterij za ugotavljanje enakovrednosti naziva obstoj primerljivega izobraževalnega programa, ne pa ugotovljena stopnja izobrazbe.
Na podlagi sicer popolno ugotovljenega dejanskega stanja je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožena stranka sprejela napačno odločitev, ko je tožnikov zahtevek zavrnila. Sodišče meni, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. V konkretnem primeru gre namreč za pravno presojo o tem, ali se za priznanje tujega izobraževanja, tujega v tujini pridobljenega naziva in za ugotovitev enakovrednosti tujega naziva z našim nazivom res zahteva, da bi bilo tuje izobraževanje vključeno v stopenjski bolonjski sistem, ki bi dalo tudi določeno stopnjo izobrazbe. Ta presoja pa je pravne narave.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9, 67.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti - zahteva za dopolnitev vloge - primerljiv študijski program - izvajanje primerljivega študijskega programa
Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).
Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.
Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje javne službe v visokem šolstvu - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov vlade, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki koncesija za redni študij po podiplomskem študijskem programu ne dodeli.
ZVis člen 6, 6/2. Statut Univerze v Mariboru člen 134, 159, 160, 161.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - meje sodnega preizkusa - uporaba določb splošnega upravnega postopka
Statut Univerze v Mariboru ureja postopek odvzema znanstvenega naziva, kar pomeni, da se ZUP uporablja le glede tistih vprašanj, ki s statutom niso posebej urejena. V postopku odvzema znanstvenega naziva tako uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP ni mogoča.
ZVis člen 19. Statut DOBA fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor člen 85.
visoko šolstvo - odvzem strokovnega naziva - pogoji za odvzem strokovnega naziva - meje sodnega preizkusa
Ugotovitev, da diplomsko delo ni plod tožnikove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, predstavlja pedagoško in strokovno oceno, pravilnosti katere sodišče ne more presojati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.