ZPVI člen 2, 2-2, 11, 12. ZUS-1 člen 65, 73, 73/1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva - magister znanosti - primerljiv študijski program - spor polne jurisdikcije
Iz 12. člena ZPVI izhaja, da je možno odločati o enakovrednosti pridobljenega naziva in o uporabi v tujini pridobljenega naziva ne da bi se hkrati odločalo tudi o pridobljeni stopnji izobrazbe, kar pomeni, da pridobljeni naziv ni nujno vezan na stopnjo izobrazbe. Razen tega iz šestega odstavka 11. člena ZPVI izhaja, da se enakovrednost v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu ugotavlja v primeru, da v Republiki Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. Torej je kriterij za ugotavljanje enakovrednosti naziva obstoj primerljivega izobraževalnega programa, ne pa ugotovljena stopnja izobrazbe.
Na podlagi sicer popolno ugotovljenega dejanskega stanja je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožena stranka sprejela napačno odločitev, ko je tožnikov zahtevek zavrnila. Sodišče meni, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. V konkretnem primeru gre namreč za pravno presojo o tem, ali se za priznanje tujega izobraževanja, tujega v tujini pridobljenega naziva in za ugotovitev enakovrednosti tujega naziva z našim nazivom res zahteva, da bi bilo tuje izobraževanje vključeno v stopenjski bolonjski sistem, ki bi dalo tudi določeno stopnjo izobrazbe. Ta presoja pa je pravne narave.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9, 67.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti - zahteva za dopolnitev vloge - primerljiv študijski program - izvajanje primerljivega študijskega programa
Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).
Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.
Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje javne službe v visokem šolstvu - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov vlade, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki koncesija za redni študij po podiplomskem študijskem programu ne dodeli.
ZVis člen 6, 6/2. Statut Univerze v Mariboru člen 134, 159, 160, 161.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - meje sodnega preizkusa - uporaba določb splošnega upravnega postopka
Statut Univerze v Mariboru ureja postopek odvzema znanstvenega naziva, kar pomeni, da se ZUP uporablja le glede tistih vprašanj, ki s statutom niso posebej urejena. V postopku odvzema znanstvenega naziva tako uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP ni mogoča.
ZVis člen 19. Statut DOBA fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor člen 85.
visoko šolstvo - odvzem strokovnega naziva - pogoji za odvzem strokovnega naziva - meje sodnega preizkusa
Ugotovitev, da diplomsko delo ni plod tožnikove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, predstavlja pedagoško in strokovno oceno, pravilnosti katere sodišče ne more presojati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - daljša bolezen - tožbena novota
Predloženo zdravniško spričevalo z dne 20. 9. 2013 po mnenju sodišča ne izkazujejo bistvenega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja (daljše bolezni) v mesecu juniju 2013. Takšno presojo potrjuje dejstvo, da je tožnica tudi sicer v tem mesecu opravila vrsto drugih predpisanih študijskih obveznosti oziroma izpitov.
ZPVI člen 2, 2-2, 3, 10, 11. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen II 1, II 1/1, III 1, III 2, III 3, VI 3, VI 3/1, VI3/1-b.
priznavanje visokošolskih kvalifikacij - priznavanje izobraževanja - priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - izrek odločbe - pridobljena stopnja javno veljavne izobrazbe - razlaga zakona - razlaga mednarodne pogodbe - merila za priznanje in vrednotenje izobraževanja - mnenje visokošolskega zavoda - začasna odločba
10. člen ZPVI določa, katere zahtevke za izdajo ugotovitvene odločbe lahko poda stranka; o teh zahtevkih je posledično, glede na prvi odstavek 213. člena ZUP, treba odločiti v izreku odločbe.
Toženka je napačno uporabila materialno pravo, in sicer določbe ZPVI ter Lizbonske konvencije. V celoti zavrnilno odločitev je namreč utemeljila z razlogom, da v postopek predloženo izobraževanje oziroma listina o izobraževalnem programu, ki ga je tožnica zaključila v tujini, ne izkazuje pridobljene določene stopnje javno veljavne izobrazbe po tujem pravu, zaradi česar po mnenju toženke ni predmet postopka priznavanja za namen zaposlovanja po ZPVI. Takšno pravno stališče ni pravilno oziroma ni skladno z zakonom in z Lizbonsko konvencijo, kar je to sodišče že večkrat odločilo.
Določilo točke b) prvega odstavka VI.3 člena Lizbonske konvencije je toženka napačno razlagala ob uporabi nacionalne zakonodaje, namesto da bi najprej izpeljala interpretacijo na podlagi metod razlage mednarodnih pogodb iz Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Pri razlagi Lizbonske konvencije je bistven kontekst in cilj te mednarodne pogodbe.
Iz sedmega odstavka 11. člena ZPVI izhaja obveznost ministrstva, da pred odločitvijo o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu pridobi mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki v RS izvaja primerljiv študijski program. Nad mnenjem visokošolskega zavoda ministrstvo izvaja t.i. nadzor zakonitosti v smislu, da mora mnenje imeti ustrezno metodologijo, tako da ni arbitrarno glede na načela iz Lizbonske konvencije in merila iz 3. člena ZPVI. To pomeni, da lahko ministrstvo visokošolski zavod pozove, da mnenje ustrezno dopolni, ter da lahko ministrstvo od mnenja odstopi in odloči drugače v primeru očitne nerazumnosti ali nezakonite uporabe meril v mnenju.
Začasna odločba se glede pravnih sredstev šteje za samostojno odločbo, zato se sodišče v presojo njene pravilnosti in zakonitosti v tem upravnem sporu ne (more) spušča(ti). Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, se izdana začasna odločba razveljavi. To pa pomeni, da odprava odločbe o glavni stvari že praviloma terja tudi odpravo na podlagi odločbe o glavni stvari sprejete odločitve o razveljavitvi začasne odločbe. V konkretnem primeru pa je bilo v izreku začasne odločbe odločeno, da ta velja (le) do predložitve dokazil o uspešno opravljenih manjkajočih obveznostih, ki ga je ministrstvo od tožnice prejelo 30. 6. 2008, s čimer je, glede na izrek konkretne začasne odločbe, ta nehala veljati in je zato odločitev o njeni razveljavitvi nepotrebna in s tem nepravilna. Iz navedenih posebnih razlogov je sodišče odpravilo tudi II. točko izreka izpodbijane odločbe, s čimer je zadeva vrnjena v stanje, kot je obstajalo pred izdajo te odločbe.
osnovna šola - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ocenilo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru izvršitve odločb prišlo do težko popravljive škode za tožnico. Če bi se ta znašla na šoli s prilagojenim programom, po vsej verjetnosti ne bi bila več možna njena vrnitev v sedanjo osnovno šolo, ker ne bi bila več na tekočem s snovjo, za nazaj pa vsega ne bi mogla nadoknaditi. Sodišče je tako zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem iz razloga, ker bi bila sicer v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja zelo otežena. Hkrati z odložitvijo izvršitve izpodbijanih odločb javna korist in korist nasprotne stranke ne moreta biti prizadeti.
visoko šolstvo - študent - prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu - vložitev vloge - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - osebno vročanje
Poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge je treba stranki vročiti osebno po 87. členu ZUP. Od vročitve namreč teče rok za odpravo pomanjkljivosti. Ker organ ni izkazal, da je tožnici vročil poziv po 67. členu ZUP, vloge tožnice ni mogoče zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.
javni uslužbenec - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe - avtonomija univerze
Člani senata univerze, ki volijo v nazive visokošolskih učiteljev, z glasovanjem uresničujejo avtonomijo univerze. Predpisi jih ne zavezujejo, da svoj glas obrazložijo, saj bi bila takšna zahteva v nasprotju z načelom svobode volitev.
ZVis člen 32. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 10, 10-10, 12, 12-5, 15, 15/2, 34. ZUP člen 146, 146/4, 154, 154/1.
visokošolski zavod - akreditacija - prva akreditacija - pogoji za akreditacijo - praktično usposabljanje študentov - dislocirana enota - ustreznost prostorov in opreme - poročilo skupine strokovnjakov - izvedeniško mnenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje določene pogoje za akreditacijo. Po mnenju sodišča ni potrebno, da bi dogovori tožeče stranke o praktičnem usposabljanju študentov morali vsebovati tudi konkretno število mest za študente, ki se bodo usposabljali na posamezni inštituciji.
Glede notranje organiziranosti tožeče stranke sodišče ugotavlja, da pojem dislocirane enote pomeni izvedbo celotnega študijskega programa na drugi lokaciji, to pa je tisto, za kar si prizadeva tožeča stranka. Iz navedenega razloga enota v B. ne more biti organizirana drugače kot dislocirana enota, za akreditacijo katere pa lahko visokošolski zavod zaprosi šele po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Vendar pa zaradi tega celotne vloge tožeče stranke ne bi bilo treba zavrniti, ampak bi lahko prvostopenjski organ odločil le o tistem delu vloge, ki se nanaša na enoto v A.
Pred izdajo odločbe prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Poslal ji je le poročilo skupine strokovnjakov, da nanj odgovori, ni pa ji dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih v odločbi navedenih zadržkov, ki jih ima glede akreditacije sam organ, neodvisno od mnenja skupine strokovnjakov. Razen tega ima poročilo skupine strokovnjakov značaj izvedeniškega mnenja, pri čemer je očitno, da so stališča tožeče stranke drugačna od nekaterih stališč omenjenega poročila. Glede na navedeno bo moral organ v ponovljenem postopku razpisati ustno obravnavo.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/2. ZPVI člen 11.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo oziroma nov dokaz - rok za obnovo postopka - obrazložitev sklepa o obnovi postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, da se obnovi postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja, ki ga je na zahtevo tožnika vodilo in z izdajo odločbe zaključilo pristojno ministrstvo. Gre za obnovo iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Prvostopenjski organ je namreč prejel anonimni dopis, da naj bi tožnik prepisal del magistrske naloge docentke dr. C.C.; tega dne je prejel tudi predlog Zakona o dohodnini. Izpodbijani sklep je obrazložena postopek obnove glede pridobljenega izvoda magistrske naloge docentke dr. C.C. Ni pa v sklepu obrazložena pravočasnost obnove postopka glede predloga Zakona o dohodnini in tega tudi toženka, ko je odločala o tožnikovi pritožbi, ni utemeljila. Sodišče je zato tožbi delno ugodilo.
Upravno sodišče je sledilo stališču Vrhovnega sodišča, da se za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme takšno pristno listino.
Ne gre za kršitev postopka, če stranka v fazi dovolitve obnove ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka. To možnost bo imela v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan.
ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravilnik o splošni maturi člen 66, 66/4. Pravilnik vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole (4. in 5. letnik) in na zaključnem izpitu, pri čemer je organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju določenem v Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2012/2013 (stran 54), da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski program B., zato ga je pravilno uvrstil na univerzitetni študijski program A., ki ga je tožnik v prijavi navedel kot drugo izbiro, ker je presegel minimum točk, potrebnih za uvrstitev.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 11, 11/1, 11/1-6. ZMat člen 18a.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - test javnega interesa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če sta oba pogoja izpolnjena, pride v poštev test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in če bi ta test pokazal, da je interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa, bi bilo možno uporabiti izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, tako ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - izjemne družinske in socialne razmere - odločitev kolegijskega organa - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - nova dejstva in novi dokazi
Toženka ni upoštevala navodila sodišča, da je treba navesti, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. Kadar namreč odloča kolegijski organ, je nedvomno pomembno to, da je bil organ sklepčen in da je odločitev veljavno sprejeta.
Če je toženka pri predhodnem odločanju že upoštevala tožnikov dokaz, je protislovno, da ga v ponovljenem postopku ob sklicevanju na 238. člen ZUP ne upošteva. Poleg tega sodišče izpostavlja, da sama objava Navodil za vlogo prošnje za izjemen vpis še ne pomeni upoštevanja načela zaslišanja stranke. Če je imel prvostopenjski organ namen tožnikovo prošnjo zavrniti, ker meni, da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, bi moral tožniku ob upoštevanju 9. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo akta izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravila vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski izobraževalni sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole in na zaključnem izpitu, pri čemer je prvostopenjski organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, je pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju, da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski zadevni program.
ZUP člen 67, 67/2, 140, 140/2. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 14, 14/3.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - predčasna izvolitev v naziv - predložitev dokazov - zavrženje vloge
Toženka tožnikove vloge ne bi smela zavreči v smislu drugega odstavka 67. člena ZUP. Stranka mora namreč za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba. Tudi če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne, temveč mora postopek nadaljevati.
pravica do tolmača za slovenski znakovni jezik - plačilo stroškov tolmača - študent s posebnimi potrebami
Načelo enake dostopnosti pa ne pomeni, da mora biti vedno v vseh življenjskih situacijah (tudi pri študiju) tožnici preko dodeljenega „vavčarskega“ tolmača (drugi in tretji odstavek 13. člena ZUSZJ), omogočeno neomejeno sporazumevanje s pomočjo tolmača za znakovni jezik. Besedne zveze v vseh „drugih življenjskih situacijah“ v drugem odstavku 10. člena ZUSZJ namreč pomenijo, da si takšno življenjsko situacijo, v kateri bo gluha oseba lahko uporabila pravico do tolmača, določi upravičenec v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZUSZJ. Ta določa za gluho osebo, ki ima status študenta zaradi dodatnih potreb, v zvezi z izobraževanjem možnost, da izkoristi do 100 ur „vavčarskega tolmača“, ki ga plača ministrstvo za invalidsko varstvo.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 69, 69/1. ZPPKZ člen 8.
priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek - spor polne jurisdikcije - narava stvari
Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.
Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.