ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravilnik o splošni maturi člen 66, 66/4. Pravilnik vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole (4. in 5. letnik) in na zaključnem izpitu, pri čemer je organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju določenem v Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2012/2013 (stran 54), da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski program B., zato ga je pravilno uvrstil na univerzitetni študijski program A., ki ga je tožnik v prijavi navedel kot drugo izbiro, ker je presegel minimum točk, potrebnih za uvrstitev.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 11, 11/1, 11/1-6. ZMat člen 18a.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - test javnega interesa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če sta oba pogoja izpolnjena, pride v poštev test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in če bi ta test pokazal, da je interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa, bi bilo možno uporabiti izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, tako ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - izjemne družinske in socialne razmere - odločitev kolegijskega organa - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - nova dejstva in novi dokazi
Toženka ni upoštevala navodila sodišča, da je treba navesti, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. Kadar namreč odloča kolegijski organ, je nedvomno pomembno to, da je bil organ sklepčen in da je odločitev veljavno sprejeta.
Če je toženka pri predhodnem odločanju že upoštevala tožnikov dokaz, je protislovno, da ga v ponovljenem postopku ob sklicevanju na 238. člen ZUP ne upošteva. Poleg tega sodišče izpostavlja, da sama objava Navodil za vlogo prošnje za izjemen vpis še ne pomeni upoštevanja načela zaslišanja stranke. Če je imel prvostopenjski organ namen tožnikovo prošnjo zavrniti, ker meni, da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, bi moral tožniku ob upoštevanju 9. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo akta izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravila vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski izobraževalni sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole in na zaključnem izpitu, pri čemer je prvostopenjski organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, je pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju, da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski zadevni program.
ZUP člen 67, 67/2, 140, 140/2. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 14, 14/3.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - predčasna izvolitev v naziv - predložitev dokazov - zavrženje vloge
Toženka tožnikove vloge ne bi smela zavreči v smislu drugega odstavka 67. člena ZUP. Stranka mora namreč za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba. Tudi če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne, temveč mora postopek nadaljevati.
pravica do tolmača za slovenski znakovni jezik - plačilo stroškov tolmača - študent s posebnimi potrebami
Načelo enake dostopnosti pa ne pomeni, da mora biti vedno v vseh življenjskih situacijah (tudi pri študiju) tožnici preko dodeljenega „vavčarskega“ tolmača (drugi in tretji odstavek 13. člena ZUSZJ), omogočeno neomejeno sporazumevanje s pomočjo tolmača za znakovni jezik. Besedne zveze v vseh „drugih življenjskih situacijah“ v drugem odstavku 10. člena ZUSZJ namreč pomenijo, da si takšno življenjsko situacijo, v kateri bo gluha oseba lahko uporabila pravico do tolmača, določi upravičenec v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZUSZJ. Ta določa za gluho osebo, ki ima status študenta zaradi dodatnih potreb, v zvezi z izobraževanjem možnost, da izkoristi do 100 ur „vavčarskega tolmača“, ki ga plača ministrstvo za invalidsko varstvo.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 69, 69/1. ZPPKZ člen 8.
priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek - spor polne jurisdikcije - narava stvari
Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.
Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.
Pravilnik o nagradah študentov Občine Medvode člen 9. ZVis člen 33.
dodelitev nagrade študentu - javni razpis - poziv k oddaji vlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V postopkih javnih razpisov je po ustaljeni upravno-sodni praksi potrebno natančno presoditi materialne in procesne vidike spora. Javni razpis in izbira sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti kandidatov iz 14. člena Ustave RS, da pod enakimi pogoji konkurirajo za javna sredstva. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar in ne le za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena.
ZVis člen 4, 51e, 51f, 51h, 51p. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 8, 9. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/3.
visoko šolstvo - študijski program - soglasje k študijskemu programu - akreditacija študijskega programa - študijski program tretje stopnje - merila za akreditacijo - načelo strokovnosti - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
NAKVIS je samostojna in neodvisna agencija, ki je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Zavezana pa je tudi načelu zakonitosti in s tem nadzoru nad zakonitostjo svojega odločanja. Ena izmed nalog NAKVIS je odločanje o akreditacijah študijskih programov. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov izrecno ne predpisujejo kriterija obstoja aktivnih raziskovalnih projektov. Pri tem elementu sodišče zakonitosti izpodbijanih aktov ni moglo preizkusiti, saj v njih ni navedeno, katere konkretne določbe iz Meril tožničina vloga ne izpolnjuje, čeprav je to po ZUP obvezna sestavina obrazložitve upravnega akta. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije. Zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, sodišče toženki pušča široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril ter se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Kljub omenjeni zadržanosti namreč sodišče ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja.
ZVis člen 4, 51e, 51f, 51h, 51p. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 8, 9. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/3.
visoko šolstvo - študijski program - soglasje k študijskemu programu - akreditacija študijskega programa - študijski program druge stopnje - merila za akreditacijo - načelo strokovnosti - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
NAKVIS je samostojna in neodvisna agencija, ki je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Zavezana pa je tudi načelu zakonitosti in s tem nadzoru nad zakonitostjo svojega odločanja. Ena izmed nalog NAKVIS je odločanje o akreditacijah študijskih programov. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov izrecno ne predpisujejo kriterija obstoja aktivnih raziskovalnih projektov. Pri tem elementu sodišče zakonitosti izpodbijanih aktov ni moglo preizkusiti, saj v njih ni navedeno, katere konkretne določbe iz Meril tožničina vloga ne izpolnjuje, čeprav je to po ZUP obvezna sestavina obrazložitve upravnega akta. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije. Zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, sodišče toženki pušča široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril ter se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Kljub omenjeni zadržanosti namreč sodišče ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZSKuS člen 2, 3, 3/2, 3/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - volitve v študentski zbor študentske organizacije - razglas volitev - pasivna volilna pravica - zavrženje tožbe
Volilnega razglasa Študentske volilne komisije za izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora in posledično oprave novih volitev članov Študentskega zbora ni mogoče šteti kot upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.
ZVIS člen 1, 1/1, 16, 32, 33, 37, 37/1, 40, 40/3, 40/5, 43, 47, 47/1. ZVRS člen 21. Uredba o objavljanju v uradnem listu RS člen 3, 3/1, 3/2, 21, 21/1, 21/2. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu člen 7, 7/2, 7/3. ZUS-1 člen 64, 64/4. URS člen 14.
visokošolski strokovni študij - javni razpis - koncesija - podelitev koncesije - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Vlada, ki ji je izglasovana nezaupnica, ne opravlja več vseh poslov, ampak le tekoče, torej tiste, ki so potrebni za kontinuirano delovanje sistema države. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 280/2009, navedlo, da je pojem tekoči posli nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času Vlada sprejme samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države in ga je treba razlagati odvisno od relevantnih okoliščin posameznega primera.
V zvezi s presojo nujnosti odločitve, da se kljub izglasovani nezaupnici marca 2013, razpiše koncesija z manj kot 7-dnevnim rokom za prijavo za izvajanje študija od oktobra 2014 naprej, je treba upoštevati tudi roke, ki zavezujejo visokošolski zavod pri razpisu študijskega programa. Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2. in njegova objava 1. 3. 2013, nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov, to je študentov, ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba.
Obravnavani razpis pri določitvi spornega kriterija za izbiro koncesionarja na področju 52 ni imel podlage v zakonu, pri čemer različno obravnavanje enakih položajev brez razumnega razloga pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Sporni razpis je neustaven in nezakonit, zaradi česar je nezakonita tudi izpodbijana odločba. Zadeve sodišče ni vrnilo v ponovni postopek, saj v obravnavanem primeru na podlagi nezakonitega razpisa ni mogoče izdati zakonite odločbe.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. ZUS-1 člen 18, 18/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem - upravni spor - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ in ima v upravnem sporu položaj zastopnika javnega interesa tudi če tega Vlada od njega ne zahteva.
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru na tožbo ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, je obravnavani razpis nezakonit, saj ni imel podlage v ZVis oz. razpisana koncesija ni pomenila izvajanja njegovih določb.
Sodišče v upravnem sporu presoja ne le zakonitosti izpodbijane odločbe temveč tudi zakonitost javnega razpisa, ki je podlaga za njeno izdajo. V upravnem sporu se sicer ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je vsekakor lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, sta v tem pogledu nezakonita tudi razpis in dodelitev koncesije, saj nimata podlage v zakonu oz. ne pomenita izvajanja določb ZVis.
osnovna šola - napredovanje iz razreda v razred - ponavljanje razreda - soglasje staršev - obrazložitev odločbe
Odločitev, da učenec ne napreduje v višji razred, pomeni odločanje o pravici učenca, zato bi bilo treba že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa ZUP, kajti le tako je potem možno učinkovito pravno varstvo oziroma učinkovito pravno sredstvo, to je ugovor zoper tak akt. Omenjene napake ni v celoti odpravil niti drugostopenjski organ, ki je odločal o ugovoru.
Sodišče ne soglaša s tožbenim stališčem, da bi bilo v času izdaje odločbe možno razred v drugem obdobju ponavljati le s soglasjem staršev. V času izdaje odločbe se je namreč še vedno uporabljalo tako besedilo četrtega odstavka 69. člena ZOsn, po katerem učenec 6. razreda lahko ponavlja razred brez soglasja staršev, če je negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
ZUP člen 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11. URS člen 23.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otrok v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - pravica do sodnega varstva - obnova postopka
Določili 43. in 44. člena ZUP, ob upoštevanju volje zakonodajalca v ZUOPP, ne pomenita pravne podlage za obstoj pravnega interesa občine, da sodeluje v postopku usmerjanja otroka s posebnimi potrebami. Podzakonski predpis, to je Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, pa tudi ne daje podlage za razlago, kot jo uveljavlja tožnik, saj govori bolj za to, da je občina zgolj obveščena o odločitvi in da mora v celoti plačati dodatne stroške za otroka s posebnimi potrebami. Pri tem je z vidika pravice do sodelovanja v postopku bistvena razlika, ali je subjekt, ki mu je naložena določena finančna obveznost, javno-pravni ali zasebno-pravni subjekt.
Izpodbijano odločbo je mogoče šteti za poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z lokalno samoupravo, v katerem pa sodišče ne vidi protiustavnosti, saj je tožena stranka z argumentacijo v zvezi z mednarodno-pravnim načelom varovanja največje koristi za otroka in učinkovitosti odločanja v zadevah usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pravilno nakazala, da je tak poseg predpisan z zakonom (ZUOPP v zvezi z ZUP), da je primeren, ker je z njim možno doseči omenjeni legitimen cilj, in da je tudi nujen, saj z milejšim posegom v pravico do sodnega varstva občine ne bi bilo mogoče doseči legitimnega namena v enaki meri ter da je odvzem pravice do sodnega varstva občini v zvezi z uresničevanjem lokalne samouprave sorazmeren tudi v ožjem pomenu besede glede na pričakovane koristi otroka s posebnimi potrebami, ki jih podpira tudi načelo socialne države (2. člen Ustave). Pri tem tožnik niti ne uveljavlja, da bi zaradi usmerjanja otrok s posebnimi potrebami imel nesorazmerno velike stroške.