Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. ZUS-1 člen 18, 18/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem - upravni spor - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ in ima v upravnem sporu položaj zastopnika javnega interesa tudi če tega Vlada od njega ne zahteva.
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru na tožbo ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, je obravnavani razpis nezakonit, saj ni imel podlage v ZVis oz. razpisana koncesija ni pomenila izvajanja njegovih določb.
Sodišče v upravnem sporu presoja ne le zakonitosti izpodbijane odločbe temveč tudi zakonitost javnega razpisa, ki je podlaga za njeno izdajo. V upravnem sporu se sicer ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je vsekakor lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, sta v tem pogledu nezakonita tudi razpis in dodelitev koncesije, saj nimata podlage v zakonu oz. ne pomenita izvajanja določb ZVis.
osnovna šola - napredovanje iz razreda v razred - ponavljanje razreda - soglasje staršev - obrazložitev odločbe
Odločitev, da učenec ne napreduje v višji razred, pomeni odločanje o pravici učenca, zato bi bilo treba že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa ZUP, kajti le tako je potem možno učinkovito pravno varstvo oziroma učinkovito pravno sredstvo, to je ugovor zoper tak akt. Omenjene napake ni v celoti odpravil niti drugostopenjski organ, ki je odločal o ugovoru.
Sodišče ne soglaša s tožbenim stališčem, da bi bilo v času izdaje odločbe možno razred v drugem obdobju ponavljati le s soglasjem staršev. V času izdaje odločbe se je namreč še vedno uporabljalo tako besedilo četrtega odstavka 69. člena ZOsn, po katerem učenec 6. razreda lahko ponavlja razred brez soglasja staršev, če je negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
ZUP člen 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11. URS člen 23.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otrok v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - pravica do sodnega varstva - obnova postopka
Določili 43. in 44. člena ZUP, ob upoštevanju volje zakonodajalca v ZUOPP, ne pomenita pravne podlage za obstoj pravnega interesa občine, da sodeluje v postopku usmerjanja otroka s posebnimi potrebami. Podzakonski predpis, to je Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, pa tudi ne daje podlage za razlago, kot jo uveljavlja tožnik, saj govori bolj za to, da je občina zgolj obveščena o odločitvi in da mora v celoti plačati dodatne stroške za otroka s posebnimi potrebami. Pri tem je z vidika pravice do sodelovanja v postopku bistvena razlika, ali je subjekt, ki mu je naložena določena finančna obveznost, javno-pravni ali zasebno-pravni subjekt.
Izpodbijano odločbo je mogoče šteti za poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z lokalno samoupravo, v katerem pa sodišče ne vidi protiustavnosti, saj je tožena stranka z argumentacijo v zvezi z mednarodno-pravnim načelom varovanja največje koristi za otroka in učinkovitosti odločanja v zadevah usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pravilno nakazala, da je tak poseg predpisan z zakonom (ZUOPP v zvezi z ZUP), da je primeren, ker je z njim možno doseči omenjeni legitimen cilj, in da je tudi nujen, saj z milejšim posegom v pravico do sodnega varstva občine ne bi bilo mogoče doseči legitimnega namena v enaki meri ter da je odvzem pravice do sodnega varstva občini v zvezi z uresničevanjem lokalne samouprave sorazmeren tudi v ožjem pomenu besede glede na pričakovane koristi otroka s posebnimi potrebami, ki jih podpira tudi načelo socialne države (2. člen Ustave). Pri tem tožnik niti ne uveljavlja, da bi zaradi usmerjanja otrok s posebnimi potrebami imel nesorazmerno velike stroške.
ZUP člen 42, 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih,ki jih izvaja javna služba člen 11.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - obnova postopka
Pravna korist občine za sodelovanje v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami iz zakona ne izhaja, prav tako pa iz vsebine ZUOPP ne izhaja, da bi bila udeležba občine potrebna zaradi varstva njenega pravno varovanega položaja. Nasprotno, udeležba lokalne skupnosti kot zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, katere interes je, da do razlike ne pride oziroma da je ta čim manjša, je v nasprotju z namenom ZUOPP, ki je v varovanju pravic in koristi otrok s posebnimi potrebami.
javni razpis - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - vloga v elektronski obliki - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik je prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu oddal (le) elektronsko na spletnem portalu eVŠ. Pri tem pa ni uporabil kvalificiranega digitalnega potrdila in obrazca prošnje tudi ni natisnil, ga podpisal in ga skupaj s prilogami do 20. 8. 2012 priporočeno poslal po pošti ali osebno oddal pristojni pisarni za študentske domove. Do določenega roka zato organu prve stopnje ni poslal popolne vloge niti upoštevajoč določbe razpisa niti upoštevajoč določbo drugega odstavka 63. člena ZUP, po kateri je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) oziroma vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Glede na navedeno je organ prve stopnje ravnal skladno s pogoji razpisa, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, saj ni imel podlage za pozivanje tožnika na dopolnitev nepopolne vloge v smislu določb 67. člena ZUP.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost udeležbe v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo tožniku, ki je študij nedvomno začel v času veljavne akreditacije, omogočeno prehodno obdobje po izgubi akreditacije, v katerem je lahko zaključil svoj študij. Glede navedenega dejstva se v upravnem spisu nahajata dva po vsebini nasprotujoča si dopisa. Tožena stranka pa se ni opredelila do navedb iz prvega dopisa, ampak izpodbijana odločba temelji le na dejstvih iz drugega dopisa, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah oziroma pojasnilih ENIC-NARIC centra.
ZUP člen 212, 213, 214, 214/1. ZOsn 45. ZZZDR člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 32, 37, 37/1.
odložitev všolanja v prvi razred - predlagatelj odložitve všolanja - starši - obrazložitev odločbe - začasna odredba
ZOsn kot materialni predpis v 45. členu (Pogoji za vpis) kot upravičenega predlagatelja za odložitev začetka všolanja določa starše, zdravstvene službe, oziroma odločbo o usmeritvi. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kdo je bil predlagatelj, ne glede na to, da iz tožbe in njej priloženih listin izhaja, da je predlog vložila mati mld. otroka. Navedena zakonska določba navaja predlog staršev, kar pa sta po mnenju sodišča oba starša in ne samo eden od njiju.
ZViS člen 23. Statut Univerze v Mariboru člen 334, 334/2.
imenovanje dekana fakultete - postopek imenovanja dekana
Postopek imenovanja dekana urejajo določbe ZViS ter Statuta univerze. Po določbi 331. člena Statuta dekana članice univerze imenuje rektor Univerze na predlog Senata članice univerze za dobo 4 let, vendar največ dvakrat zapored. Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze, predlog pa je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora članice (333. člen Statuta). Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga senatu članice. Akademski zbor članice lahko predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov (prvi odstavek 334. člena Statuta). Predstavniki študentov sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana (drugi odstavek 310. čelna Statuta). Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana in rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem glasovanju na senatu članice prejel večino glasov vseh članov senata. članice (drugi odstavek 334. člena Statuta).
ZUOPP člen 20, 21, 23, 23/1, 23/4, 25, 25/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
otrok s posebnimi potrebami - odločba o usmeritvi - pritožba zoper odločbo o usmeritvi - pravni interes - občina
Iz določb ZUOPP ne izhaja, da bi se v tem postopku kakorkoli odločalo o načinu financiranja izvajanja programa, ki izhaja iz odločbe o usmeritvi. Navedeno pomeni, da občina v tem postopku ne bi mogla preprečiti izdaje odločbe o usmeritvi iz razloga, ker ne želi plačati razlike v ceni programa.
ZŠtip člen 9, 32, 33, 33/5. ZVis člen 65, 69, 69/1. Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe člen 4, 4/1.
javni razpis - nagrada za prispevek k trajnostnem razvoju - status študenta - pravice in ugodnosti študentov - delovno razmerje
Za konkreten primer določbe 69. člena Zakona o visokem šolstvu ne veljajo, oziroma da pri določbah Zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na nagrado, ne gre za posebni predpis iz citirane določbe. Javni razpis pogoja, po katerem prijavitelj ni v delovnem razmerju, nesporno ne vsebuje. To pomeni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z javnim razpisom in kot takšna nezakonita.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani člen 153.
vpis v višji letnik - zavrnitev prošnje za vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
v obrazložitvi izpodbijane prvostopenjske odločbe je navedeno zgolj to, da je Komisija za študijske zadeve ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v tretji letnik, ker ne izpolnjuje pogojev, sprejetih na seji Komisije za študijske zadeve. Ni pa navedeno, katerih pogojev ne izpolnjuje. Zaradi tega je taka obrazložitev tako pomanjkljiva, da se prvostopenjske odločbe ne da preizkusiti. V drugostopenjski odločbi je sicer navedeno, da tožnik ni opravil vseh obveznosti prvega letnika in to naj bi bil razlog za to, da se mu ne dovoli vpis v tretji letnik v izjemnih primerih. Vendar pa sodišče s tem v zvezi opozarja na to, da 153. člen Statuta univerze določa, da se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programov za vpis v višji letnik, kadar ima zato upravičene razloge. Smisel izjemnega vpisa po 153. členu Statuta je prav v tem, da se določenemu študentu lahko dovoli izjemoma vpis v višji letnik tudi če nima opravljenih vseh obveznosti. Izhajajoč iz navedenega določila tožena stranka ne more navesti kot razlog, da tožniku ni bil dovoljen izjemen vpis zato, ker ni imel izpolnjenih vseh obveznosti, saj je smisel izjemnega vpisa ravno v tem, da določen študent nima izpolnjenih vseh obveznosti.
ZUOPP člen 20, 20/1, 21, 22, 25, 28. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
izobraževalni program - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - položaj stranke v postopku - občina
Zgolj dejstvo, da je občina kot javnopravni subjekt zavezanka za plačilo razlike med ceno programa na otroka in plačilom staršev, ji ne daje pravice vstopiti v predmetno upravno pravno razmerje, namenjeno izključno varstvu pravic in pravnih koristi otroka s posebnimi potrebami, da bi kot stranka (42. člen ZUP) ali stranska udeleženka (43. člen ZUP) sodelovala v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, če niso prizadete njene pravice ali pravne koristi.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
priznanje izobraževanja - priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - napačna uporaba materialnega prava
Jezikovna razlaga v povezavi s teleološko in sistematično razlago dopušča razlago ZPVI, ki bi bila v skladu z MKPVKE, Upravno sodišče je o tem odločilo že v sodbi v zadevi I U 1361/2011-6 z dne 28. 3. 2011 in bi zato morala biti ta sodba toženi stranki v obvezujoče vodilo pri odločanju v ponovnem postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v izpodbijanem aktu upoštevala omenjeni mednarodni pogodbi skladno interpretacijo ZPVI.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 267. ZUOPP člen 20, 21, 25, 25/1, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11.
usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - obnova postopka
ZUOPP lokalne skupnosti ne uvršča niti med subjekte, katerim se odločba vroči, niti jim ne priznava legitimacije za vložitev pritožbe. S tem, da tožnica svoj interes za udeležbo v postopku utemeljuje na plačilu razlike med ceno programa in plačilom staršev, po vsebini uveljavlja svoj dejanski interes. Varovanju tega pa udeležba v upravnem postopku ni namenjena. Zato tožnica, tudi sklicujoč se na ZUP, ne more vstopiti v postopek, v katerem se odloča o usmerjanju otroka s posebnimi potrebami. Namen tega postopka je varstvo pravic in koristi otroka, da je razlika v plačilu čim manjša oziroma da zanjo sploh ni finančne obveznosti, pa je njen dejanski interes, ki je celo nasproten namenu postopka. Zato je ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnica ni bila upravičena oseba za vložitev predloga predloga za obnovo postopka, ker v postopku izdaje odločbe o usmeritvi otroka ne bi mogla sodelovati, utemeljena, in je njegova odločitev o zavrženju tega predloga pravilna.
upravni spor - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - neupoštevanje stališč sodišča
Upravni organ v ponovljenem postopku, kljub vezanosti na izrecno določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 2. člena Zakona o sodiščih, ni upošteval pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava in tega neupoštevanja tudi ni z ničemer utemeljil. S takšnim ravnanjem je kršil pravila postopka.