ZVis člen 51e, 51e/6, 51p, 51p/5. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
visoko šolstvo - visokošolski strokovni študijski program - akreditacija - pogoji za akreditacijo - soglasje - načelo zaslišanja - načelo zaslišanja strank - odločba presenečenja
Sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v predmetni zadevi z ugotovitvami in stališčem Sveta NAKVIS glede predlagane akreditacije Študijskega programa, ki so v nekaterih delih bistveno odstopale od zaključkov skupine strokovnjakov v končnem akreditacijskem poročilu, seznanila šele s prejemom prvostopenjske odločbe. Zato se sodišče strinja s tožečo stranko, da je bila ta odločba zanjo "odločba presenečenja" in se je zato lahko prvič do stališč Sveta NAKVIS in do dopolnjenih ugotovitev o dejanskem stanju zadeve opredelila šele v pritožbi. Ker pa je bila s stališčem Sveta NAKVIS in z ugotovitvami o dejanskem stanju, kot jih je sprejel ta organ tožeča stranka seznanjena šele z izpodbijano odločbo, ji je bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
študent - status študenta - podaljšanje statusa - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - poziv sodišča - pravni interes za vložitev tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnica, ki vztraja pri izpodbojni tožbi, svojega pravnega položaja s tako tožbo ne more izboljšati in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za to tožbo. Sporna odločitev tožene stranke je namreč v razmerju do tožnice imela pravne učinke le v študijskem letu 2020/2021. Tožeča stranka lahko spremeni tožbeni zahtevek na odpravo akta tudi v ugotovitveni zahtevek, če bi zaradi spremenjenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi zaključka študijskega leta 2020/2021) želela, da sodišče o tem odloči. Tožnica je imela možnost, da bi po zaključku študijskega leta 2020/2021 poleg izpodbojnega zahtevka postavila še ugotovitveni zahtevek ali pa bi izpodbojni zahtevek spremenila v ugotovitvenega, in to vse do odločitve sodišča,2 vendar pa tega, četudi jo je sodišče s tem seznanilo, ni storila, pač pa je vztrajala pri izpodbojnemu zahtevku, ki ga je uveljavljala s tožbo. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnica nima več pravnega interesa za izpodbojni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja s tožbo, to pomeni, da niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe in jo je zato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZOFVI člen 92, 92/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 109a, 109a/1, 109a/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2023) člen 2, 2/1, 2/3, 6.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - redovnik - prepoved diskriminacije
Namen pridobivanja strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju je izkazovanje strokovnih izkušenj s področja, ki jih strokovni delavec opravlja, pri čemer je vrsta pogodb nepomembna, saj je tudi zakonodajalec izrecno predvidel možnost sklenitve pogodbe o delu ravno za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti (pod določenimi pogoji z Obligacijskim zakonom - OZ), če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno tolmačenje, da tožnici, ki je kot redovnica opravljala strokovno delo vzgojiteljice, zgolj zaradi vrste pogodbe, na podlagi katere je to delo opravljala, ne pripada strokovni naziv, je v nasprotju s pravico do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - redni profesor
Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka v naziv visokošolskega učitelja je procesna odločitev. Glede na to, da je upravni spor mogoče sprožiti, kot določa ZVis, zoper odločbo izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma za odvzem naziva), to velja tudi za odločitev o ustavitvi postopka.
Upoštevajoč, da je tožnik vložil vlogo za izvolitev v naziv redni profesor in v njej izrecno zapisal, da podaja hkrati vlogo za podredno izvolitev v naziv izredni profesor, in glede na to, da po določbi 26. člena Pravilnika o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev obravnavati ni mogoča hkratna obravnava več vlog, je prvostopni organ pravilno postopal v skladu z drugim odstavkom 26. člena pravilnika, ko je odločil, da se postopek po prejšnji vlogi ustavi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 66, 66/1, 71.
disciplinska komisija - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Področje sankcioniranja študentov v disciplinskih postopkih spada v okvir ustavnega načela avtonomije državne univerze, razen v primerih, ko ravnanje univerze trči ob katero drugo pravico študenta, varovano z ustavno določbo na isti ravni ustavnopravnega varstva. Po presoji sodišča ugotovitev disciplinske odgovornosti študenta in izrek disciplinske sankcije ukora sama po sebi ne vplivata na pravico študenta do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskem zavodu in ne predstavljata odločitve toženke o pridobitvi ali prenehanju tožnikovega študentskega statusa.Tožniku izrečen ukrep po presoji sodišča ne seže izven področja toženkine avtonomije in njenega internega delovanja, zato izpodbijani odločbi nista bili izdani v okviru upravne funkcije univerze.
Izpodbijana odločitev glede zahteve za vračilo plačanih zneskov vpisnine in dela šolnine ne predstavlja zadeve v zvezi s študijem, zato izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana odločitev ne vsebuje meritorne odločitve, torej vsebinske opredelitve pravic ali obveznosti stranke oz. zavrnitve njenega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.
ZUS-1 člen 4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8.
COVID-19 - kršitev človekovih pravic - pravica do izobraževanja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola - varstvo ustavnih pravic - procesne predpostavke za tožbo - dajatveni tožbeni zahtevek - pravni interes - spremenjene okoliščine - subsidiarni upravni spor
Odlok 22/2022 (niti katerikoli drug predpis) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa v šolah ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja. Tožnik, ki lahko od 21. 2. 2022 dalje šolo obiskuje brez izpolnjevanja pogoja PCT oziroma brez samotestiranja, ne izkazuje več pravnega interesa za dajatveni del tožbenega zahtevka.
V času odločanja sodišča v tožbi zatrjevanega posega v človekove pravice (več) ni. Zaradi navedenega sodišče tudi ne more vnaprej (preden do vnovične kršitve pravic sploh pride) toženkama prepovedati morebitnih bodočih ravnanj, katerih obstoj v prihodnosti je negotov.
Ukrep (samo)testiranja, ki je skladen z načelom sorazmernosti, ni nedopusten niti z vidika kršitve drugih v ustavi zagotovljenih pravic, ki jih omenja tožnik v tožbi (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave RS in pravica do izobraževanja po 57. členu Ustave RS). Koristi navedenega ukrepa, ki pomenijo varovanje javnega zdravja, namreč pretehtajo nad težo posega v pravice posameznika.
Ker je tožnik sam sledil v predpisu določeni obveznosti glede samotestiranja, za tožnika niso nastale neugodne posledice, ki jih je določal Odlok 174/2021 v četrtem odstavku 8. člena (to je začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter odreditev izobraževanja na daljavo). Zato drugotoženki ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem dejansko posegla v tožnikove pravice, ki so bile omejene že s samim Odlokom, zahtevam katerega se je tožnik, kot sam navaja, tudi podredil.
brezplačen šolski prevoz - prevoz v osnovno šolo - povračilo stroškov prevoza - otrok s posebnimi potrebami - zavrnitev tožbe
Toženka je z izpodbijano odločbo povračilo prevoznih stroškov izračunala za razdaljo od stalnega prebivališča do osnovne šole (tj. prevoz v šolo) in nazaj, torej od osnovne šole do stalnega prebivališča (tj. prevoz iz šole). Tožnica pa se zavzema, da ji pripada povrnitev stroškov prevoza dvakrat na dan v obe smeri, torej tudi za razdaljo, da se zakonita zastopnica tožnice, potem ko tožnico pripelje v šolo, vrne domov in tudi za razdaljo od doma do šole, ki jo opravi, da pride do šole po koncu pouka.
Po presoji sodišča ni podlage za razlago, da je upravičenec, to je učenec, upravičen do dvojnih stroškov prevoza. Prav tako predpisi ne določajo dodatnega plačila stroškov za povratek zakonitega zastopnika, potem ko otroka pripelje v šolo oziroma za pot njegovega prihoda v šolo, da učenca odpelje iz šole domov.
ZOsn ureja pravico otroka, to je njegov prevoz - torej prevoz ko je otrok v avtomobilu in Pravilnik jasno določa razdaljo, ki se povrne, to je od doma do vzgojno izobraževalnega zavoda in nazaj. Torej ko se otroka pelje v šolo in ko se ga iz šole odpelje. Poti staršev, ki jih opravijo ko otroka več ni v avtomobilu predpisi ne urejajo. Starši so svobodni v izbiri kam gredo po tem ko otroka odložijo v šoli in od kot prihajajo ko gredo po otroka po koncu pouka.
ZVis člen 35, 66. ZUP člen 9, 138, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7, 254, 254/2.
kršitev pravice do izjave - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepresojene pritožbene navedbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivosti upravne odločbe
Prvostopenjski organ ni dal stranki možnosti, da bi se pred izdajo prvostopenjskega akta izrekla o dejstvih in pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev. Zaradi kršitve drugega odstavka 254. člena ZUP in pravice do izjave stranke iz prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena in 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP je tožena stranka tudi kršila določbo 214, ki ureja obvezne sestavine obrazložitve.
ZOsn člen 60a. ZUP člen 260, 260-1, 260-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
obnova postopka - prepis na drugo šolo - ugotovitev nezakonitosti odločbe - pravni interes
Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke, v katerem je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - plagiat - plagiatorstvo
Na podlagi drugega odstavka 180. člena Pravilnika o študiju mora Komisija izvesti ugotovitveni postopek in zaslišati prizadetega ter mu omogočiti, da se izjavi o zbranih dokazih. Da bi odločba zadostila standardu obrazloženosti, bi morala vsebovati konkretne navedbe o ""pomembnem delu" ujemanja besedila in odstotke ujemanja s citiranjem besedila.
postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - habilitacijski postopek - neizvolitev v naziv - avtonomija državne univerze - obseg sodnega preizkusa
ZVis je sicer določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZVis), vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv.
Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.
pogoji za vpis - vpis na fakulteto - avtonomija univerze - diskriminacija
Četudi je tožena stranka brez dvoma avtonomna glede razpisovanja študijskih programov, mora kandidatom zagotavljati izobraževanje pod enakimi pogoji (7. člen ZVis). Povedano drugače, kljub avtonomiji je določitev vsebinsko različnih pogojev znotraj istega študijskega programa po presoji sodišča dopustna le, če tako razlikovanje vsebinsko utemeljujejo vnaprej določeni kriteriji razlikovanja, ki morajo biti v razumni povezavi s ciljem uskladitve vpisnih pogojev po drugem odstavku 38. člena ZVis.
vpis na fakulteto - začasna odredba - vpis v prvi letnik - pravica do izobraževanja - težko popravljiva škoda - posebne potrebe otroka
Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave), da sodišče opis škode, ki bi tožnici lahko nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2023/24), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča. Sodišče je torej zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem zato, ker v primeru, če bi tožnica s tožbo uspela, ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja. Po oceni sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 7, 7/1, 15, 15/1.
vzgojitelj - napredovanje v nazive - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - kršitev materialnega prava
Ker je 15. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive umeščen v poglavje, ki ureja posebne pogoje za napredovanje zaposlenih v vrtcih, sodišče meni, da določb prvega odstavka 7. člena in prvega odstavka 15. člena Pravilnika o predložitvi (pozitivnega) mnenja o predlogu za napredovanje strokovnega delavca, ki ga je sprejel vzgojiteljski zbor z absolutno večino, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za obvezen poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen kumulativno skupaj s splošnimi pogoji, določenimi v določbi drugega odstavka 11. člena Pravilnika, da vzgojitelj v vrtcu lahko napreduje v naziv svetnik. Tak pomen podpirajo tako jezikovna kot tudi logična in namenska metoda razlage, saj so z vsemi navedenimi (splošnimi in posebnimi) pogoji (dotedanji naziv svetovalec v trajanju najmanj 3 leta, uspešnost pri delu, končanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, opravljena dodatna strokovna dela, pozitivna ocena delovne uspešnosti ravnatelja, pozitivno mnenje vzgojiteljskega zbora) tako zajete osnove, ki so podlaga za celovito oceno preteklega dela in delovanja vzgojitelja ter za zaključek o tem, da naj vzgojitelj napreduje ali ne.
Da bi bilo izkazano, da je bil postopek oblikovanja mnenja vzgojiteljskega zbora izveden pravilno, bi po mnenju sodišča moralo biti izkazano z listinami (tako da bi se to dalo preveriti), da so bili vsi člani vzgojiteljskega zbora vabljeni h glasovanju tako, da so vabila prejeli ter da so se glasovanja mogli udeležiti, in tudi, da je bil članom vzgojiteljskega zbora predlog, o katerem je potekalo glasovanje, ustrezno predstavljen.
Sodišče v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavi postopek, če se tožba umakne. Iz tožničinih navedb jasno izhaja, da pri tožbi ne vztraja in sodišču predlaga, naj s sklepom ustavi postopek v tem upravnem sporu. To pomeni, da nedvoumno umika tožbo, zaradi česar je sodišče postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
Vlagateljica bi morala pogoj prebivališča v RS izpolnjevati na zadnji dan roka za oddajo vlog, nikakor pa ne na kakšen kasnejši datum. Tudi določilo prvega odstavka 12. člena ZŠtip-1 določa, da če ta zakon ne določa drugače, se štipendija dodeli državljanom RS (in njihovim vzdrževanim družinskim članom) s prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Napačno pojasnilo odgovorne osebe ne more spreminjati ali vplivati na uporabo načela zakonitosti v upravnem postopku in v tem upravnem sporu.
Svet agencije ni spremenil ali odpravil izpodbijane odločbe, temveč je s sklepom o združitvi postopkov zgolj nadaljeval postopek po sprejemu izpodbijane odločitve. Ob takem stanju stvari pa niso podani pogoji za ustavitev postopka po 39. členu ZUS-1.
Tožnica nedvomno umika tožbo, zaradi česar je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
Izpodbijani akt zadeva tožnikovo zakonsko pravico do opravljanja mature. Sporna je odločitev šolske maturitetne komisije, ki je tožniku razveljavila pisni del izpita iz psihologije, ki ga je opravljal na spomladanskem roku splošne mature 2023, zaradi uporabe nedovoljenega pripomočka.
Tožniku ni bila zagotovljena pravica do izjave ter ni bila upoštevana zahteva po izreku sorazmernega ukrepa oziroma navedeno ne izhaja iz obrazložitve, saj izpodbijani akt nima dovolj konkretiziranih razlogov za sprejeto odločitev.