vrtec - plačila programa vrtca - stvarna pristojnost - socialni spor
V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, odloča pristojno socialno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopnega organa ima tako tožnica zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu, zato Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani 153. ZUP člen 214.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev
ZUP člen 169, 171. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 9/1, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - resnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - javna listina
Tožnica ne zatrjuje, da bi pred pristojnim organom postopek dokazovanja neresničnosti podatkov v javni listini sprožila, zato je pravilna dokazna ocena upravnih organov obeh stopenj, da sta bili sporni motorni vozili v relevantnem obdobju registrirani na tožnico kot fizično osebo. Ker teh motornih vozil tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca nesporno ni navedla, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih izdal izpodbijano odločbo.
visoko šolstvo - študent - prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu - vložitev vloge - pravočasnost vloge
Ker gre pri podaljšanju bivanja v študentskem domu za javnopravno stvar, je treba pri odločanju smiselno uporabiti določbe ZUP tudi glede načina vlaganja vlog.
doktorat znanosti - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem doktorata znanosti
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnikova disertacija ni (samo) rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Pri takšni ugotovitvi pa gre za strokovno oceno, v katero sodišče ne more posegati in zato lahko sodišče v primeru, kot je obravnavani, opravi le preizkus pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava.
ZVis člen 73b, 73b/3. ZUP člen 63, 63/2. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 24, 24/1.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - rok za oddajo prošnje - po elektronski pošti oddana vloga
Pooblastilo iz tretjega odstavka 73.b člena ZVis, ki ministra, pristojnega za visoko šolstvo, pooblašča za določitev podrobnejše ureditve subvencioniranja bivanja študentov po prejšnjih dveh odstavkih, ne more pomeniti pooblastila, da minister s podzakonskim aktom določi drugače od ureditve, ki jo določa zakon, v obravnavanem primeru ureditve glede vlaganja vlog, kot jo določa ZUP.
Pisanja, oddanega po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, po določbah ZUP ni mogoče šteti kot pisno vlogo.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
ZUS-1 člen 37, 37/1. ZVis člen 55, 55/1, 57, 59. URS člen 58, 58/1, 125. ZUP člen 214.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - soglasje senata univerze k izvolitvi - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tudi prek sprejemanja meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in izvedbe konkretnih postopkov volitev naj bi univerza uresničevala svojo avtonomijo. Zakonodajalec pa tega področja ni povsem prepustil avtonomiji univerze. Omejitev avtonomije na tem področju in s tem vezanost univerze na voljo zakonodajalca daje določilo 55. člena ZVis, s katerim zakonodajalec ni določil samo formalnih kriterijev, da morajo biti merila za izvolitev v naziv v skladu z zakonom (8. odstavek 55. člena ZVis) in javno objavljena, ampak je celo posegel v vsebinsko opredeljevanje teh meril, saj je postavil kvalitativni kriterij in sicer, da morajo biti merila mednarodno primerljiva.
Upravno sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, kar pomeni, da določilo drugega stavka 1. odstavka 190. člena Statuta Univerze v Mariboru ne more imeti nobenega posebnega pravnega učinka v upravnem sporu. Sodišče je zato uporabilo t.i. institut exceptio illegalis, ki ima ustavno podlago v določilu 125. člena Ustave, po katerem je sodišče vezano na ustavo in zakon.
V obrazložitvi akta pristojnega organa o neizdaji soglasja za izvolitev mora biti razvidno, kaj je v razpravi o tožnikovi kandidaturi pretehtalo argumente komisije, ki je podala pozitivna mnenja, tako da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in v okviru tega je posebej pomembno, da ne gre za nedopustno diskriminacijo.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - vpis v razvid izvajalcev javno uveljavljenih programov vzgoje in izobraževanja - socialnovarstveni zavod - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati, da je treba še pred izdajo odločbe dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Pri tem sodišče še opozarja na peti odstavek 16. člena tedaj veljavnega ZUOPP, ki ga med drugim povzema tudi tožena stranka, da lahko vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo ne samo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ampak tudi socialnovarstveni zavodi. Nesporno pa skladno s tretjim odstavkom 18. člena sedaj že veljavnega ZUOPP-1 lahko javni socialnovarstveni zavodi izvajajo predšolsko vzgojo po prilagojenih programih, skladno s petim odstavkom 18. člena pa smejo izvajati tudi posebne programe vzgoje in izobraževanja.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje spodbud delodajalcem - izvajanje praktičnega usposabljanja - prijava na javni razpis - priloge k prijavi - poziv k dopolnitvi vloge
Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi vloge z natančno določenimi navedbami dopolnitve za posamezno pravno osebo, ki so se nanašale na že priložene listine in zahtevo po predložitvi manjka napotnic oziroma aneksov h kolektivnim učnim pogodbam za posameznega dijaka. Glede na to, da so pogoji sofinanciranja v 3. točki javnega razpisa določno navedeni in vsebujejo med drugim tudi določbo o vsebini konkretnega izkaza napotitve prijavljene osebe k izbranemu delodajalcu, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da oblika in vsebina pogodb in napotnic v javnem razpisu ni bila predpisana, vsled česar takšno odstopanje v obličnosti ne more biti na škodo tožeče stranke.
visoko šolstvo - odvzem magistrskega naslova - razlogi za odvzem naslova - plagiat - rezultat lastne ustvarjalnosti in dela - zaslišanje prič
Sodišče ne vidi nobene nepravilnosti v tem, da so člani komisije izražali le dvom in domneve glede tožnikove ustvarjalnosti, saj glede na določila Statuta Univerze v Ljubljani ni vloga članov komisije, da odločijo o odvzemu znanstvenega naslova, ampak je njihova vloga, da podajo poročila, medtem ko je sama odločitev na strani senata fakultete in je po 164. členu statuta izključno pristojen za odvzem magistrskega naslova le senat.
Statut tožene stranke ni v nasprotju z Ustavo, če ne določa možnosti pritožbe zoper akt o odvzemu magistrskega naslova. Potrebno je namreč upoštevati, da tudi na nekaterih drugih upravnih področjih niso vsi upravni postopki dvostopenjski. Prav tako so tudi neutemeljene tožbene navedbe o tem, da naj bi bilo potrebno pri začetku postopka za odvzem magistrskega naslova upoštevati določila ZUP o obnovi postopka, kjer so določeni roki, v katerih je še možno začeti postopek obnove. Pri postopku za odvzem magistrskega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak gre za povsem samostojen in od podelitve magistrskega naslova neodvisen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve magistrskega naslova.
Statut Univerze v Ljubljani člen 164, 164/1, 178. ZUP člen 164, 164/2.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek - odločanje po prostem preudarku
Obseg prepisovanja, ki ga je ugotovila komisija, pristojna za ugotovitev utemeljenosti prijave o plagiatorstvu in nato potrdila tudi tričlanska komisija, je tako obsežen, da izkazuje, da magistrska naloga ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dela tožnika.
Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni raziskavi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da magistrsko delo ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je izključno strokovna ocena, v katero sodišče ne more in ne sme posegati, saj gre v tem primeru za pedagoško strokovno opravilo. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da bi tožena stranka pri odvzemu magistrskega naziva odločala po prostem preudarku. V prvem odstavku 164. člena Statuta Univerze v Ljubljani je namreč določeno, da se magistrski naslov odvzame, če se ugotovi, da magistrsko delo ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in dela. To določilo ne določa, da bi senat članice odločal po prostem preudarku, niti ni na drug način določen prosti preudarek. Za prosti preudarek bi šlo, če bi bilo navedeno, da se magistrski naslov lahko odvzame. Torej ne veljajo tista pravila upravnega postopka, ki se nanašajo na odločanje po prostem preudarku.
štipendija - prenehanje pravice do državne štipendije - vračilo prejete štipendije - pritožba - prepozno vložena pritožba - hospitalizacija - varstvo pravic stranke - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je v pritožbi, podani po poteku roka na zapisnik pri prvostopenjskem organu, navedel, da je v letu 2011 zbolel, in tudi predložil potrdilo psihiatrične bolnišnice, da je bil v času, ko bi moral vložiti pritožbo, hospitaliziran. Glede na navedeno bi moral prvostopenjski organ pritožbo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma tožnika v smislu 7. člena ZUP opozoriti, da takšen predlog poda. Zaradi opustitve omenjene zakonske dolžnosti upravni organ tega ni storil, kar je bistveno vplivalo na izid postopka.
subvencioniranje bivanja študentov - rok za vložitev vloge - način oddaje vloge - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - upravni postopek
Prvostopenjski organ je tožničino vlogo štel za prepozno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. Tožnica je namreč pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala le priporočeno po pošti. Vendar njene vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. Način oddaje vloge je določil zakonodajalec z določili ZUP, zato z javnim razpisom tega ni mogoče razveljaviti oziroma spremeniti. S tem, ko je bila vloga tožnice zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP.
ZUP člen 4. Javni razpis Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2011 Univerze v Ljubljani točka 3a, 13.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - ugovor zoper sklep o izboru in dodelitvi sredstev - odločitev o ugovoru - smiselna uporaba določb ZUP
Med strankama ni (več) sporno, da je bil ugovor tožnice vložen pravočasno, kljub temu pa o ugovoru rektor univerze vsebinsko ni odločal. Čim je tako, sodišče preizkusa pravilnosti odločitve o vlogi tožnice ne more opraviti. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje odločitev in navaja razloge, zaradi katerih tožnica ni bila izbrana, vendar z odgovorom na tožbo tega, da drugostopenjski organ ni vsebinsko presojal odločitve in razlogov iz prvostopenjskega sklepa, ni mogoče popraviti. Res je sicer, da se glede na 4. člen ZUP določbe tega zakona v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporabljajo smiselno. Vendar je v javnem razpisu, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, izrecno določeno, da lahko prijavitelji zoper sklepe o izboru in dodelitvi sredstev vložijo ugovore. To pa pomeni, da mora drugostopenjski organ ugovore obravnavati in o njih tudi odločiti s sklepom.
ZUP člen 223. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem člen 15, 20, 32, 32/2, 32/4.
doktorska disertacija - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena - zavrnitev doktorske disertacije - popravljanje pomot v odločbi - naslov doktorske disertacije
Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje dne 17. 12. 2009 sprejel sklep, na podlagi poročil članov Komisije za oceno doktorske disertacije, da se doktorska disertacija tožniku vrne v dopolnitev tako, da dopolnjeno in popravljeno disertacijo vrne najkasneje v roku šestih mesecev. Za tožnika tudi ni sporno, da sta dva člana Komisije (od treh), tudi po ponovni oceni k disertaciji podala negativno mnenje. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnikovo doktorsko disertacijo pravilno zavrnila skladno z določbami 32. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
vpis v letnik - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - smiselna uporaba določb ZUP - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
V predmetni zadevi, ko tožnica uveljavlja sodno varstvo zoper del odločbe, s katerim je bilo določeno, katere izpite mora še opraviti in v kakšnem vrstnem redu jih mora opraviti, gre za odločanje o zadevi v zvezi s študijem, saj gre za določitev pogojev, pod katerimi se tožnici dovoli vpis v četrti letnik izrednega študija.
Sodišče presodi zgolj spoštovanje pravil ZUP pri izdaji odločbe, ne presoja pa samega izpolnjevanja pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi vpisa ter izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja pogojev za priznanje posameznih obveznosti, ki jih študentje opravijo na drugih izobraževalnih ustanovah in v okviru drugih študijskih programov.
Izpodbijani del izreka sklepa je v neskladju oziroma v nasprotju z obrazložitvijo. V njem je namreč organ izrecno naštel, katere izpite mora tožnica še opraviti kot pogoj za pristop k izpitom četrtega letnika, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da bo organ o prošnjah tožnice za priznanje (49) izpitov šele odločal in se bo šele naknadno vedelo, katere izpite bo dejansko morala še opraviti pred pristopom k izpitom četrtega letnika.