visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
ZUS-1 člen 37, 37/1. ZVis člen 55, 55/1, 57, 59. URS člen 58, 58/1, 125. ZUP člen 214.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - soglasje senata univerze k izvolitvi - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tudi prek sprejemanja meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in izvedbe konkretnih postopkov volitev naj bi univerza uresničevala svojo avtonomijo. Zakonodajalec pa tega področja ni povsem prepustil avtonomiji univerze. Omejitev avtonomije na tem področju in s tem vezanost univerze na voljo zakonodajalca daje določilo 55. člena ZVis, s katerim zakonodajalec ni določil samo formalnih kriterijev, da morajo biti merila za izvolitev v naziv v skladu z zakonom (8. odstavek 55. člena ZVis) in javno objavljena, ampak je celo posegel v vsebinsko opredeljevanje teh meril, saj je postavil kvalitativni kriterij in sicer, da morajo biti merila mednarodno primerljiva.
Upravno sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, kar pomeni, da določilo drugega stavka 1. odstavka 190. člena Statuta Univerze v Mariboru ne more imeti nobenega posebnega pravnega učinka v upravnem sporu. Sodišče je zato uporabilo t.i. institut exceptio illegalis, ki ima ustavno podlago v določilu 125. člena Ustave, po katerem je sodišče vezano na ustavo in zakon.
V obrazložitvi akta pristojnega organa o neizdaji soglasja za izvolitev mora biti razvidno, kaj je v razpravi o tožnikovi kandidaturi pretehtalo argumente komisije, ki je podala pozitivna mnenja, tako da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in v okviru tega je posebej pomembno, da ne gre za nedopustno diskriminacijo.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - vpis v razvid izvajalcev javno uveljavljenih programov vzgoje in izobraževanja - socialnovarstveni zavod - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati, da je treba še pred izdajo odločbe dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Pri tem sodišče še opozarja na peti odstavek 16. člena tedaj veljavnega ZUOPP, ki ga med drugim povzema tudi tožena stranka, da lahko vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo ne samo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ampak tudi socialnovarstveni zavodi. Nesporno pa skladno s tretjim odstavkom 18. člena sedaj že veljavnega ZUOPP-1 lahko javni socialnovarstveni zavodi izvajajo predšolsko vzgojo po prilagojenih programih, skladno s petim odstavkom 18. člena pa smejo izvajati tudi posebne programe vzgoje in izobraževanja.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje spodbud delodajalcem - izvajanje praktičnega usposabljanja - prijava na javni razpis - priloge k prijavi - poziv k dopolnitvi vloge
Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi vloge z natančno določenimi navedbami dopolnitve za posamezno pravno osebo, ki so se nanašale na že priložene listine in zahtevo po predložitvi manjka napotnic oziroma aneksov h kolektivnim učnim pogodbam za posameznega dijaka. Glede na to, da so pogoji sofinanciranja v 3. točki javnega razpisa določno navedeni in vsebujejo med drugim tudi določbo o vsebini konkretnega izkaza napotitve prijavljene osebe k izbranemu delodajalcu, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da oblika in vsebina pogodb in napotnic v javnem razpisu ni bila predpisana, vsled česar takšno odstopanje v obličnosti ne more biti na škodo tožeče stranke.
visoko šolstvo - odvzem magistrskega naslova - razlogi za odvzem naslova - plagiat - rezultat lastne ustvarjalnosti in dela - zaslišanje prič
Sodišče ne vidi nobene nepravilnosti v tem, da so člani komisije izražali le dvom in domneve glede tožnikove ustvarjalnosti, saj glede na določila Statuta Univerze v Ljubljani ni vloga članov komisije, da odločijo o odvzemu znanstvenega naslova, ampak je njihova vloga, da podajo poročila, medtem ko je sama odločitev na strani senata fakultete in je po 164. členu statuta izključno pristojen za odvzem magistrskega naslova le senat.
Statut tožene stranke ni v nasprotju z Ustavo, če ne določa možnosti pritožbe zoper akt o odvzemu magistrskega naslova. Potrebno je namreč upoštevati, da tudi na nekaterih drugih upravnih področjih niso vsi upravni postopki dvostopenjski. Prav tako so tudi neutemeljene tožbene navedbe o tem, da naj bi bilo potrebno pri začetku postopka za odvzem magistrskega naslova upoštevati določila ZUP o obnovi postopka, kjer so določeni roki, v katerih je še možno začeti postopek obnove. Pri postopku za odvzem magistrskega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak gre za povsem samostojen in od podelitve magistrskega naslova neodvisen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve magistrskega naslova.
Statut Univerze v Ljubljani člen 164, 164/1, 178. ZUP člen 164, 164/2.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek - odločanje po prostem preudarku
Obseg prepisovanja, ki ga je ugotovila komisija, pristojna za ugotovitev utemeljenosti prijave o plagiatorstvu in nato potrdila tudi tričlanska komisija, je tako obsežen, da izkazuje, da magistrska naloga ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dela tožnika.
Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni raziskavi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da magistrsko delo ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je izključno strokovna ocena, v katero sodišče ne more in ne sme posegati, saj gre v tem primeru za pedagoško strokovno opravilo. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da bi tožena stranka pri odvzemu magistrskega naziva odločala po prostem preudarku. V prvem odstavku 164. člena Statuta Univerze v Ljubljani je namreč določeno, da se magistrski naslov odvzame, če se ugotovi, da magistrsko delo ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in dela. To določilo ne določa, da bi senat članice odločal po prostem preudarku, niti ni na drug način določen prosti preudarek. Za prosti preudarek bi šlo, če bi bilo navedeno, da se magistrski naslov lahko odvzame. Torej ne veljajo tista pravila upravnega postopka, ki se nanašajo na odločanje po prostem preudarku.
štipendija - prenehanje pravice do državne štipendije - vračilo prejete štipendije - pritožba - prepozno vložena pritožba - hospitalizacija - varstvo pravic stranke - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je v pritožbi, podani po poteku roka na zapisnik pri prvostopenjskem organu, navedel, da je v letu 2011 zbolel, in tudi predložil potrdilo psihiatrične bolnišnice, da je bil v času, ko bi moral vložiti pritožbo, hospitaliziran. Glede na navedeno bi moral prvostopenjski organ pritožbo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma tožnika v smislu 7. člena ZUP opozoriti, da takšen predlog poda. Zaradi opustitve omenjene zakonske dolžnosti upravni organ tega ni storil, kar je bistveno vplivalo na izid postopka.
subvencioniranje bivanja študentov - rok za vložitev vloge - način oddaje vloge - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - upravni postopek
Prvostopenjski organ je tožničino vlogo štel za prepozno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. Tožnica je namreč pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala le priporočeno po pošti. Vendar njene vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. Način oddaje vloge je določil zakonodajalec z določili ZUP, zato z javnim razpisom tega ni mogoče razveljaviti oziroma spremeniti. S tem, ko je bila vloga tožnice zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP.
ZUP člen 4. Javni razpis Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2011 Univerze v Ljubljani točka 3a, 13.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - ugovor zoper sklep o izboru in dodelitvi sredstev - odločitev o ugovoru - smiselna uporaba določb ZUP
Med strankama ni (več) sporno, da je bil ugovor tožnice vložen pravočasno, kljub temu pa o ugovoru rektor univerze vsebinsko ni odločal. Čim je tako, sodišče preizkusa pravilnosti odločitve o vlogi tožnice ne more opraviti. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje odločitev in navaja razloge, zaradi katerih tožnica ni bila izbrana, vendar z odgovorom na tožbo tega, da drugostopenjski organ ni vsebinsko presojal odločitve in razlogov iz prvostopenjskega sklepa, ni mogoče popraviti. Res je sicer, da se glede na 4. člen ZUP določbe tega zakona v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporabljajo smiselno. Vendar je v javnem razpisu, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, izrecno določeno, da lahko prijavitelji zoper sklepe o izboru in dodelitvi sredstev vložijo ugovore. To pa pomeni, da mora drugostopenjski organ ugovore obravnavati in o njih tudi odločiti s sklepom.
ZUP člen 223. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem člen 15, 20, 32, 32/2, 32/4.
doktorska disertacija - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena - zavrnitev doktorske disertacije - popravljanje pomot v odločbi - naslov doktorske disertacije
Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje dne 17. 12. 2009 sprejel sklep, na podlagi poročil članov Komisije za oceno doktorske disertacije, da se doktorska disertacija tožniku vrne v dopolnitev tako, da dopolnjeno in popravljeno disertacijo vrne najkasneje v roku šestih mesecev. Za tožnika tudi ni sporno, da sta dva člana Komisije (od treh), tudi po ponovni oceni k disertaciji podala negativno mnenje. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnikovo doktorsko disertacijo pravilno zavrnila skladno z določbami 32. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
vpis v letnik - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - smiselna uporaba določb ZUP - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
V predmetni zadevi, ko tožnica uveljavlja sodno varstvo zoper del odločbe, s katerim je bilo določeno, katere izpite mora še opraviti in v kakšnem vrstnem redu jih mora opraviti, gre za odločanje o zadevi v zvezi s študijem, saj gre za določitev pogojev, pod katerimi se tožnici dovoli vpis v četrti letnik izrednega študija.
Sodišče presodi zgolj spoštovanje pravil ZUP pri izdaji odločbe, ne presoja pa samega izpolnjevanja pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi vpisa ter izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja pogojev za priznanje posameznih obveznosti, ki jih študentje opravijo na drugih izobraževalnih ustanovah in v okviru drugih študijskih programov.
Izpodbijani del izreka sklepa je v neskladju oziroma v nasprotju z obrazložitvijo. V njem je namreč organ izrecno naštel, katere izpite mora tožnica še opraviti kot pogoj za pristop k izpitom četrtega letnika, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da bo organ o prošnjah tožnice za priznanje (49) izpitov šele odločal in se bo šele naknadno vedelo, katere izpite bo dejansko morala še opraviti pred pristopom k izpitom četrtega letnika.
Pravilnik o plačilih stroškov za program vrtca člen 9, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - neresnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - obnova postopka
Pristojni organ lahko v primeru, ko ugotovi neresničnost v vlogi oziroma izjavi staršev navedenih podatkov, začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec in po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. Za neresničnost podatkov gre tudi v primeru njihovega zamolčanja, ko torej vlagatelj določenih obveznih podatkov ne navede.
brezplačni šolski prevoz - pravica otroka do brezplačnega prevoza
Določba 1. odstavka 56. člena ZOsn ne daje podlage za razlago, da je učenec oziroma prosilec upravičen do dvojnih stroškov prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 4 km od osnovne šole, niti ne omogoča dodatnega plačila stroškov povratka staršev oziroma njihovega ponovnega prihoda po učenca v istem dnevu.
subvencioniranje bivanja študentov - sprejem v študentski dom - podaljšanje bivanja v študentskem domu - javni razpis - rok za oddajo prošnje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok
Učinkov zamude materialnega roka ni mogoče odpraviti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Med materialne roke pa sodna praksa Vrhovnega sodišča šteje roke, ki so določeni z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice. Sodišče ni sprejelo stališča, da v predmetni zadevi ne gre za „materialni rok“, ker javni razpis ni predpis. Subvencioniranje bivanja študentov je zakonska pravica, ki jo lahko uresničujejo v okviru omejitev in kriterijev, ki so postavljeni v drugem odstavku 73.b. člena Zvis.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - starost otroka
Upoštevaje ugotovitev, da v pravnem redu Slovenije ni ustavne pravice do sprejema prijavljenega otroka v vrtec ne glede na zmogljivosti v vrtcu in da v 20. členu ZVrt določen starostni pogoj 11 mesecev za sprejem v vrtec ne pomeni kršitve temeljne (ustavne) človekove pravice do prepovedi diskriminacije na podlagi starosti v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave RS, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da tožena stranka svoje odločitve ne bi smela opreti zgolj na izpolnjevanje starostnega pogoja, pač pa bi morala upoštevati tudi kriterije iz 20.a člena ZVrt.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23, 23/1,23/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov člen 9.
študent - podaljšanje bivanje v študentskem domu - maksimalno trajanje subvencioniranega bivanja v študentskem domu
Skladno z določbami 23. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov je imela tožnica pravico do dvoletnega subvencioniranega bivanja v študentskem domu ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra, ki pa v konkretnem primeru pomeni bivanje v študijskem letu 2007/2008. V študijskem letu 2010/2011 pa bi ji pripadalo še eno leto subvencioniranega bivanja le v okviru izjemnega podaljšanja le tega, če bi izkazala težak zdravstveni ali socialni položaj.
ZUJIK člen 120. Javni razpis za financiranje štipendij in šolnin s pričetkom v šolskem letu 2011/2012 za dodiplomske študije v tujini za ustvarjalce in poustvarjalce na področju umetnosti točka 4, 5.
štipendija - šolnina - financiranje štipendij in šolnin na področju umetnosti - razpisni pogoji - merila za ocenjevanje vlog
Ker javni razpis socialnih kriterijev ne vsebuje, so neutemeljene tožbene navedbe, da bi moral organ pri oceni vloge tožnice upoštevati slabo socialno stanje njene družine.