ZOFVI člen 34. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 214, 214/1, 214/1-4.
javni socialno varstveni zavod - vpis v razvid za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja - vpis v razvid za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka navaja konkretne člene iz ZOFVI. Tako opremljena obrazložitev otežuje možnost presoje njene zakonitosti v upravnem sporu, vendar pa je podan očiten razlog za ugoditev tožbe zaradi tega, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP). Tako je tožeča stranka šele v upravnem sporu, ki je namenjen preizkusu zakonitosti upravnega akta, ne pa upravnemu odločanju, dobila priložnost, da navaja določena dejstva in okoliščine, ki so po presoji sodišča pomembne za odločitev; to pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi česar je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZSZN-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
Bistveno je, da je postopek odvzema naziva magister znanosti urejen v času izdaje izpodbijane odločbe, ne pa v času, ko se je postopek za odvzem naziva v konkretnem primeru začel.
Standard, da mora biti delo „v celoti“ rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti, je uporabila tožena stranka. Sodišče se v ta standard zaradi polne avtonomije državne univerze na tem področju ne vmešava, saj ni očitno nerazumen glede na to, da brez dvoma individualni, izvirni in ustvarjalni delež avtorja dela narašča od diplomskega, preko magistrskega, še posebej, če gre za znanstveni magisterij, do doktorskega dela.
ZOsn člen 54, 54/3, 54/3-1, 54/3-2, 54/4. ZUP člen 144.
prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - pogoji za prešolanje - skrajšani postopek
Iz listin upravnega spisa je razviden izrek treh vzgojnih opominov v šolskem leti 2010/2011 in podatek, da se je tudi v tem šolskem letu izvajal individualiziran vzgojni načrt. Prav tako so bile (po izreku vzgojnih opominov) evidentirane kršitve pri pouku in drugih dejavnostih (dne 31. 1. 2011 in 8. 3. 2011). Navedeno pomeni, da so bili izpolnjeni vsi v določbi 1. in 2. alinee tretjega odstavka 54. člena ZOsn določeni razlogi za prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev.
V obravnavani zadevi izvedba posebnega ugotovitvenega postopka ne bi zahtevala izvedbe kakšnega posebnega dejanja v postopku, niti ne gre za postopek, v katerem bi bilo udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, zgolj nestrinjanje z dosedanjimi ugotovitvami strokovnih delavcev tožene stranke pa ne utemeljuje zahteve po izpeljavi posebnega ugotovitvenega postopka.
stroški absolventskega staža - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo zoper odločbo o pritožbi zoper splošno obvestilo glede plačevanja manjkajočih obveznosti v času absolventskega staža po sistemu manjkajočih kreditnih točk. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na pridobitev oziroma izgubo statusa, zato je glede na zakonsko določbo 71. člena ZViS sodišče presojalo, ali je izpodbijana odločitev „druga zadeva v zvezi s študijem“, saj je tudi v tem primeru lahko izpolnjen pogoj iz 71. člena ZViS za dopustnost upravnega spora, pod pogojem, da gre za zadevo v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta. V konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Z izpodbijano odločbo namreč tožena stranka ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil, izpodbija odločba pa tudi ne vsebuje meritorne odločitve, saj tožena stranka ni odločala o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki bi izhajala iz materialnega prava.
URS člen 14, 57, 57/1, 58, 58/1. ZVis člen 7, 7/1, 32a, 32a/1, 66, 71.
visokošolski strokovni študijski program - diplomska naloga - študijske obveznosti - pravica do enakega dostopa - avtonomija univerze - prehod med programi
Tožniku ni mogoče v okoliščinah vsaj nejasne določbe očitati premajhne skrbnosti, ker se ni sam seznanil s študijskim programom in verjetno potrebo po opravljanju diferencialnih izpitov oziroma ni mogoče zavzeti stališča, da je tožnik po lastni krivdi oziroma malomarnosti opustil procesno možnost posebej zaprositi za priznanje izpitov. Kadar pa je določba, ki ima neposreden vpliv na uresničevanje ustavne pravice do enakega dostopa do izobraževanja, nejasna, četudi gre za določbo statuta državne univerze, je ni mogoče razlagati v škodo stranke (uporabnika izobraževalnih storitev).
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - postopek usmerjanja - strokovno mnenje komisije
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da so bile v postopku odločanja o usmeritvi otroka v prilagojen izobraževalni program upoštevane določbe 23. člena ZUOPP. Tako je imela tožeča stranka možnost podati odgovor na mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki je na pripombe tudi odgovorila, na katere pa tožeča stranka ni podala odgovora oziroma pripomb. Komisija je prejela tudi mnenje osnovne šole, kamor je bil deček z izpodbijano odločbo vključen, iz katerega izhaja, da šola izpolnjuje pogoje za vzgojo in izobraževanje otroka z ugotovljenimi posebnimi potrebami. Pridobljeno je bilo tudi poročilo osnovne šole, v katero je bil deček v času odločanja vključen, iz katerega izhaja, da so strokovni delavci šole opazili, da se pri dečku, ki tretje leto zapored obiskuje tretji razred, zaradi neuspeha ponavljajo emocionalne stiske in nerealna samopodoba. Ob upoštevanju vsega navedenega je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
Na podlagi 32. člena ZVrt in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtcev občina krije del cene programa za otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče in za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev. Tožnica je navedene pogoje izpolnjevala, zato je tožena stranka za obdobje od 1. 5. 2011 do 31. 7. 2011 pravilno izdala izpodbijano začasno odločbo, s katero je vlogi tožnice za citirano obdobje ugodila.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZViS-D člen 48. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen III 1, III 2, III 3, VI 1, VI 3, VII 1.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - pojem izvajanje izobraževanja
ZPVI ne določa, da stranka lahko uspešno poda zahtevek za priznanje le, če se študijski program še izvaja v smislu možnosti sprejema (vpisa) na tak študij ali v smislu izvajanja predavanj, kot to razlaga tožena stranka.
Za namen priznavanja enakovrednosti izobraževanja po 11. členu ZVPI je treba pojem izvajanja študijskega programa razlagati široko – vključno z obveznostim študentov, ki jih preverjajo visokošolski učitelji, in časovnimi mejami za možno dokončanje študijskih obveznosti na visokošolskem zavodu v Sloveniji, ki se – če je tako določeno v študijskem programu – konča z magistrskim delom.
ZPVI člen 3, 2-2, 10, 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 32, 33, 33a, 36.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom - primerljiv študijski program - izrek odločbe
Ugotavljanje, v katero stopnjo se tuje izobraževanje uvršča tudi zaradi odločanja o enakovrednosti znanstvenega naslova, pa se izvede le v primeru, da v Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. O tem pa lahko poda relevantno mnenje samo izobraževalna institucija, ki izvaja primerljiv izobraževalni program oziroma šele, če tega mnenja izobraževalna institucija po pravilnem pozivu ne izda, se šteje, da izobraževalna institucija soglaša z odločitvijo ministrstva. Zakon ne pravi, da se enakovrednost ugotavlja le v primeru, da je stranka s tujo listino pridobila določeno (višjo) stopnjo izobrazbe.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZUP člen 125, 133. ZViS-D člen 48. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen III 1, III 2, III 3, VI 1, VI 3, VIII 1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - vezanost na zahtevo stranke - sprememba zahtevka - pojem izvajanje izobraževanja
Tožeča stranka je tekom upravnega postopka izrecno navedla, da želi ugotavljanje enakovrednosti tujega naslova s slovenskim naslovom magister znanosti, zato bi morala tožena stranka odločiti o takem zahtevku, česar zaradi napačne razlage materialnega zakona ni storila in s tem kršila pravila postopka.
Na vprašanje, kdaj se je nek program izobraževanja izvajal, daje odgovor tudi določba 48. člena ZViS-D, ki omogoča študentom vpisanim v t.i. „ne-bolonjske programe“, da se po zaključku vpisovanja in po zaključku obveznega izvajanja predavanj še vedno izobražujejo in končajo t.i. „ne-bolonjske“ izobraževalne programe do izteka študijskega leta 2015/2016. V tem času lahko opravljajo izpite, izdelajo in zagovarjajo seminarske naloge ter izdelajo in zagovarjajo magistrske naloge.
Priznavanje izobrazbe mora temeljiti na strokovni oceni vsebinskih kriterijev, za kar pa ne more biti bistveno, ali je vpis v ta študij še možen in če predavanja še potekajo na domačih visokošolskih institucijah.
Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
ZVis člen 75. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija člen 4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221. ZUP člen 68.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - rok za oddajo vloge - uporaba ZUP - materialni rok
V postopku javnega razpisa gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, ki je sicer značilnost upravne zadeve. Zato se določbe ZUP uporabljajo le smiselno.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZUP glede pravočasnosti oddaje vloge. Pri predmetnem roku iz javnega razpisa gre za materialni prekluzivni rok, ki ga na podlagi pooblastila iz Zakona o visokem šolstvu, Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije izrecno določa javni razpis. To je rok, v katerem mora prijavitelj uveljavljati svojo materialno pravico do sofinanciranja doktorskega študija.
šolstvo - napredovanje v višji naziv - javni vzgojno izobraževalni zavod - za odločanje o napredovanju pristojna uradna oseba
Minister po ZOFVI in Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odloča le o napredovanju strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri izvajalcih javno veljavnih vzgojno izobraževalnih programov in kot taki vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu z 34. členom ZOFVI.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - individualiziran program
Odločba o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov, kakor tudi iz strokovnih mnenj komisije prve in druge stopnje izhaja, da bi bilo šolanje deklice v novem izobraževalnem okolju primernejše, saj bo imela realnejše možnosti in pogoje za samostojno doseganje uspehov. V prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom je v razredu manj otrok kot v rednih oddelkih OŠ, program je manj zahteven in bolj individualiziran. S takšnim programom lahko posamezen otrok doseže čim višji nivo razvoja. V konkretnem primeru pa deklica potrebuje individualiziran pristop in delo v manjših skupinah.
napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - zavrženje predloga za napredovanje
Pravica do napredovanja v naziv je specifična pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja v vzgojno-izobraževalnem zavodu in pravica, ki jo lahko uveljavljajo samo strokovni delavci našteti v 1. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Upoštevaje dejstvo, da v času, ko je ministrstvo prejelo strankin predlog za napredovanje v naziv, le-ta ni bila več v delovnem razmerju na področju vzgoje in izobraževanja, je organ prve stopnje predlog za napredovanje v naziv svetnik pravilno zavrgel.
ZVis člen 71. URS člen 22, 25. Pravilnik o priznanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program člen 1.
priznanje znanj in spretnosti - postopek priznanja znanj in spretnosti - enako varstvo pravic - učinkovito uveljavljanje pravic
Postopek ugotavljanja preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki mora biti podana na obrazcu z določenimi obveznimi sestavine vloge. Celoten postopek priznavanja znanja in spretnosti mora biti v skladu z določili ZUP. Iz spisovnih podatkov izhaja, da tožnica svoje vloge za priznavanje ni vložila na obrazcu in k svoji vlogi tudi ni predložila vseh zahtevanih listin za priznavanje. Ni pa iz podatkov spisa razvidno, da bi bila tožnica pozvana na odpravo pomanjkljivosti. V izpodbijanem aktu niti v uvodu, niti v obrazložitvi ni navedeno, da bi bil pri izdaji tega akta uporabljen ZUP, čeprav bi moral biti.
ZUOPP člen 20. ZUP člen 9, 154, 190, 190/3, 237, 237/2, 237/2-7.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Čeprav sta tožnika v svojem dopisu navedla, da če zahtevi po novi komisiji ne bo ugodeno, bosta podala pripombe na strokovno mnenje, je prvostopenjski organ že dne 15. 4. 2010 izdal izpodbijano odločbo, ne da bi počakal, da bi tožnika dala pripombe na strokovno mnenje, čeprav sta jih napovedala. Svoje pripombe na mnenje sta sicer še isti dan poslala, vendar prepozno, saj je bila odločba že izdana. Sodišče tako ugotavlja, da je bilo s tem kršeno načelo zaslišanja stranke, saj strankam ni bila dana možnost, da se skladno z 9. členom ZUP do izdaje prvostopenjske odločbe izjasnijo o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav sta izrazili željo po tem, da bosta dala pripombe na strokovno mnenje. Sodišče tudi meni, da če starši nasprotujejo predlogu šole za usmeritev otroka in ko nasprotujejo tudi ugotovitvam strokovnega mnenja, mora pristojni organ opraviti ustno obravnavo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 228, 237, 237/3, 237/3-7.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Te sestavne dele mora imeti tudi obrazložitev sklepa.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 5, 6, 26, 26/2, 45, 49. URS člen 3a. ZViS člen 14, 16, 32.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - transnacionalno izobraževanje - deljena pristojnost EU in DČ - prosto gibanje delavcev
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. V postopku odločanja o zahtevku za priznanje izobraževanja pa je treba ZPVI uporabiti tudi v povezavi z ZViS. Statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti v RS namreč določa ZViS.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.