Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/1, 5, 5/2. ZDoh-2 člen 20, 20/9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - dohodki na družinskega člana - lastni dohodek družine - s strani republike slovenije plačani prispevki za socialno varnost
Ker predstavljajo po ZDoh-2 obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Organ prve stopnje je vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. V fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge tožnika.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev z mesta predsednika sveta šole
Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - pogoji za izvolitev v naziv - tajne volitve
Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - vezanost na zahtevo stranke - v času odločanja veljaven predpis
Glede na postavljena zahtevka je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v izreku izpodbijane odločbe odločala le o dveh zahtevkih, saj je imela v 128. členu ZUP podlago za odločanje samo o tem. Ker tožeča stranka niti tekom postopka niti v tožbi ni navedla nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko upravni organ ugotovil, da želi uveljavljati še kakšne druge pravice poleg tistih, ki jih je že uveljavljala, organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale.
Upravni organi morajo pri svojem odločanju uporabljati predpise, ki veljajo v času izdaje odločbe prve stopnje.
Upravni organ je v predmetnem postopku pridobil mnenje pristojnega švedskega organa glede izobraževanja v tej državi, iz katerega izhaja, da je institucija akreditirana institucija in spada v javnoveljavni sistem izobraževanja na Švedskem. Pojasnjeno je bilo tudi, da se izobraževanje, ki ga je tožeča stranka zaključila, uvršča v drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja ter daje možnost vpisa na doktorski študij. S tem mnenjem je organ tožečo stranko seznanil.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231, 231/3.
javni razpis - občinska štipendija nadarjenim dijakom in študentom - merila za ocenjevanje vlog
Po 3. odstavku 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se smiselno uporablja v tej zadevi, predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prav na merila pa se nanašajo tožbeni ugovori, da pri odločanju o dodeljevanju štipendij ni bilo upoštevano, da je poklic zdravnika eden najbolj deficitarnih poklicev v naši državi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 20, 20/č, 20/č-4, 20/3.
šolstvo - napredovanje v naziv - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - mednarodni kongres ali konferenca
V 3. odstavku 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je določeno zgolj to, da se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami, ni pa določeno, koliko predstavnikov mora biti pri tem prisotnih iz vsake države. Torej zadostuje zgolj to, da je že samo eden predstavnik iz neke države prisoten in če so te države tri, gre za mednarodno raven. Razen tega v Pravilniku ni določeno, da se samostojni referat ne bi smel upoštevati, če je bil predstavljen na delavnici mednarodnega kongresa ali konference. Določeno je zgolj to, da se točkuje samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci, ni pa določeno, na kakšen način bi moral biti predstavljen, zato je po mnenju sodišča vseeno, ali je predstavljen na delavnici, kjer so lahko prisotni le predstavniki ene ali dveh držav, ali pa je predstavljen pred vsemi navzočimi.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava - strokovno mnenje komisije
Pomanjkljiv ugotovitveni postopek ni v skladu s temeljnim načelom, po katerem je treba v čim večji meri, kolikor je to po strokovnih kriterijih sprejemljivo in uresničljivo, zagotoviti integriranost otrok s posebnimi potrebami v šolah, ki jih obiskujejo ti otroci. Osnovna šola ima namreč obveznost, da za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotovi strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov. Izobraževanje mora potekati po načelu enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok. Za predmetno zadevo je pomembno tudi, da mora biti organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja. V predmetni zadevi sta napaka v razlagi materialnega prava ter pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje še toliko bolj pomembna, ker izpodbijani odločbi ne pomenita samo to, da bi moral A.A. zamenjati osnovno šolo in s tem izobraževalno in socialno okolje, v katerem je navezal prijateljske in družabne stike z učitelji in učenci ter se morda v njem (zelo) dobro počuti, ampak bi moral zaradi izpodbijanih odločb za daljša časovna obdobja celo zapustiti svoj dom in bistveno zmanjšati neposredne stike z materjo, s katero sicer živi, tekom delovnega tedna od ponedeljka do petka popoldne, saj bi živel v Ljubljani. Izpodbijani odločbi torej posegata v pravico do zasebnosti in družinskega življenja mladoletnega A.A. in njegove matere.
napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - spregled pogoja izobrazbe
Boniteta iz 146. člena ZOFVI velja le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo na delovnem mestu, za katero po ZOFVI niso več izpolnjevali predpisanih pogojev in so ta dela opravljali neprekinjeno. Ker se je v obravnavanem primeru tožnica zaposlila v Osnovni šoli C. po uveljaviti določbe 146. člena ZOFVI, to pomeni, da so zanjo ob tej zaposlitvi veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar posledično pomeni, da prehodna določba 146. člena zanjo ne more veljati.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 2. ZOFVI člen 92, 94, 149.
napredovanje v naziv svetovalec - pogoji za napredovanje - predpisana stopnja in smer izobrazbe - nepravilna uporaba materialnega prava
Edini pravno relevanten predpis glede izobrazbenih pogojev za učitelje v osnovni šoli je določilo 92. člena ZOFVI v procesnem smislu in določilo 94. člena ZOFVI v materialnem smislu. To pomeni, da tožena stranka nepravilno utemeljuje, da tožnik nima ustrezne izobrazbe (ker to utemeljuje z določili ZOŠ). Tožena stranka tudi nepravilno utemeljuje, da tožnik nima pedagoške smeri izobrazbe. Oboje skupaj pomeni, da tožena stranka ni uspela na zakonit način utemeljiti, da tožnik nima ustrezne izobrazbe.
ZOFVI člen 92, 97. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije člen 4, 4/1, 4/1-90. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2.
napredovanje v naziv svetovalec - pogoji za napredovanje - gimnazija - knjižničar
V vsakem primeru napredovanja strokovnih delavcev morajo biti za napredovanje izpolnjeni splošni pogoji določeni v ZOFVI (92. in 97. člen) in posebni pogoji, določeni v Pravilniku o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije.
ZOsn člen 11, 11/2, 12, 12/1, 54, 54/6. URS člen 57.
prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje brez soglasja staršev - pogoji za prešolanje - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Izpodbijana odločitev posega v pravico tožnika do svobodne izbire šole, kjer bo opravil osnovnošolsko izobraževanje, saj je izdana brez soglasja zakonite zastopnice tožnika. Izpodbijani akt je zaradi nesoglasja tožnikove matere oblastveni in posamični akt, ki posega v pravico tožnika do izbire osnovne šole pod pogoji iz ZOsn, zato ima tožnik pravico do sodnega varstva v upravnem sporu na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Če je tožena stranka ugotovila, da ima tožnik hujše oblike motenja vedenja, potem za take primere učencev s posebnimi potrebami iz 1. odstavka 12. člena ZOsn velja, da jih je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi. Iz izpodbijane odločbe, drugostopenjskega akta in ostalih podatkov, ki jih ima sodišče pa ne izhaja, da je bil izpodbijani akt izdan na podlagi odločbe o usmeritvi.“ Ker vključitev v drugo osnovno šolo pomeni „prešolanje“, je tožena stranka z izpodbijanim aktom nepravilno uporabila ZOsn oziroma ni upoštevala določbe 6. odstavka 54. člena ZOsn.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/10. ZZ člen 29. ZUS-1 člen 2, 2/2, 12, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - svet šole - sestava sveta šole - razrešitev predstavnika ustanovitelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 32, 32/2. ZOsn člen 11, 11/2, 12, 12/1, 54, 54/6, 60a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za začasno ureditev stanja - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje brez soglasja staršev - težko popravljiva škoda
Tožnik je škodo opredelil s tem, ko je navedel, da „niso bile strokovno ustrezno ugotovljene kakršne koli vedenjske ali osebnostne motnje, da bi potreboval posebej prilagojen program za mladostnike v za to specializiranem zavodu“, da bi sprememba osnovne šole na tožnika lahko negativno vplivala, saj bi ga iztrgala iz njegovega okolja, kjer ima prijatelje, in ki ga je vajen, „saj bi se počutil nezaželenega in ponižanega ter obstaja verjetnost, da bi zaradi prešolanja v navedeni zavod tožnik imel trajne psihološke posledice“; boji se tudi „stigmatizacije“ zaradi zavoda, za katerega je „razširjeno splošno mnenje, ki je precej negativno, namreč da je zavod namenjen problematičnim mladoletnikom, ki jim niso tuja tudi hujša kazniva dejanja“. Verjetnost, da bi tožniku nastala škoda, kot jo je subjektivno opisal, je tako v zadostni meri podana in jo je z izdajo začasne odredbe mogoče preprečiti.
ZVrt člen 32, 32/1, 32a, 32a/1, 32a/2. Pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih člen 8, 8/1, 9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - premoženje družine - kapitalski delež
Kapitalskega deleža ni mogoče upoštevati kot dela premoženja družine, če je upravni organ pred tem pri ugotavljanju višine vseh dohodkov upošteval tudi dohodek, ki izvira iz imetništva kapitalskega deleža.
ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. ZUS-1 27, 27/3.
visoko šolstvo - ustanovitev univerze - odločba o izdaji strokovnega mnenja k ustanovitvi univerze - zahteva za vročitev odločbe - izločitev uradne osebe - absolutno bistvena kršitev pravil postopka
Ker bi moral biti dr. A.A. v skladu s 4. točko 35. člena ZUP pri odločanju na drugi stopnji izločen, ker je sodeloval pri odločanju na prvi stopnji, je bila v postopku na drugi stopnji storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 6. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
izobraževalni programi - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pogoji za usmeritev
Ker je šolski program, v katerega je bila deklica do sedaj vključena, zanjo prezahteven in mu ne zmore slediti ter bi vztrajanje pri njem dolgoročno na njeno osebnost in psihofizično počutje nestimulativno in škodno delovalo, je pravilna izpodbijana odločitev, da se otroka usmeri v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.