V konkretnem primeru ima izpodbijani prvostopni sklep take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj obrazložitve sploh ne vsebuje, pač pa se obrazložitev glasi: „Dopis utemeljitve priložen“. Tožena stranka v izpodbijanem prvostopnem upravnem aktu ni navedla, da bi pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh uporabila postopkovna pravila ZUP, čeprav bi jih morala (2. odstavek 3. člena ZUP).
ZViS člen 55, 55/1, 56, 57. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 54.
izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv docenta - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi
ZVis v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj, poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena, da je v naziv visokošolskega učitelja lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv.
Podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja je strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/4. Pravilnik o plačilih staršev za programe vrtca člen 4.a. URS člen 125. Zakon o vrtcih člen 32, 32a.
šolstvo - program vrtca - plačilo programa vrtca - izvrševanje sodbe - institut exceptio illegalis
Z uporabo instituta exceptio illegalis lahko sodnik, ki je pri odločanju vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), z učinkom za konkreten primer sam ugotovi nezakonitost podzakonskega predpisa, ga kot pravne podlage za odločitev ne uporabi in odločitev opre na zakon. Ta pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju v upravnem postopku, je pridržana sodišču in je na podlagi ustave in zakona upravni organ nima. V konkretnem primeru, ko je upravni organ odločal po sodbi, ki mu je nalagala, da ne uporabi določbe 4.a člena Pravilnika, pa je bila za upravni organ v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 pravna podlaga za tako postopanje sodba.
ZUS-1 člen 64, 64/4. ZVrt člen 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe vrtca člen 4a.
vrtec - plačilo staršev za program vrtca - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost na pravno mnenje sodišča
Sodišče je o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih določb Pravilnika in toženi stranki naložilo, da v ponovnem postopku o uvrstitvi tožnika v plačilni razred ravna enako in odloči brez upoštevanja spornih določb Pravilnika. Takšna sodna odločba je pravna podlaga za to, da upravni organ v ponovljenem postopku, kljub siceršnji vezanosti na podzakonske akte, odloči na način, ki ga je določilo sodišče.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - nerazumljiva vloga - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok
Tožena stranka bi morala tožničino vlogo, ne glede na njeno naslovitev, šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je narava vloge razvidna iz njene vsebine in priloženega zdravniškega potrdila. V kolikor pa ji narava tožničine vloge ni bila razumljiva, bi morala tožnico pozvati, da pomanjkljivost odpravi (67. člen ZUP) in o njej odločiti še pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Materialni roki, ki določajo kdaj oziroma do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico, so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek, zato rok, ki je določen z Razpisom, ki po svoji naravi ni predpis, ni materialni rok.
ZVrt člen 8, 10, 20, 20a, 20b. ZOFVI člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-9, 6, 6/1, 6/2, 11, 11/1, 11/2, ZUNEO. ZUP člen 214, 214/2.
dostop do vzgojnovarstvenih storitev - sprejem v vrtec - sprejem v javni vrtec - prepoved diskriminacije - exceptio illegalis - obrazložitev upravnega akta
Na podlagi ustavnih določil ni mogoče izpeljati iztožljive pravice, da država ali občina zagotovita sprejem vseh zainteresiranih otrok v javni vrtec, tako da javni vrtec vsakega zainteresiranega otroka tudi sprejme na podlagi posamičnega akta. Po določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt imajo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. Vendar to ne pomeni, da imajo starši, če izberejo določen javni vrtec, potem v vsakem primeru tudi pravico, da je njihov otrok v tak vrtec sprejet, ne glede na zmogljivosti tega vrtca. Starši imajo le pravico, da izberejo, v kateri vrtec želijo vpisati otroka, in jim te izbire javno-pravni subjekt ne more vsiliti. Opisana pravna narava zahtevka za vpis in sprejem v vrtec, ki nima statusa iztožljive ustavne pravice ali iztožljive zakonske pravice v materialnem smislu, pa ne pomeni, da lahko tožena stranka bolj ali manj arbitrarno odloča o vpisu in sprejemu otrok v vrtec.
ZUI člen 201. ZOFVI člen 146. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (1996) člen 19, 45.
strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - izpolnjevanje predpisanih pogojev za vzgojitelja
Ker tožnik dela vzgojitelja že po določbah ZOFVI ni mogel več opravljati, ni bilo podlage za pristop k strokovnemu izpitu in za uporabo določb Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Določbe Pravilnika je namreč mogoče razlagati in uporabiti le v zakonskih okvirih ZOFVI in v sobesedilu ostalih določb Pravilnika, predvsem pa ni mogoče na njegovi podlagi upoštevati situacij, ki jih zakon ne predvideva.
ZVrt člen 34. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - znižanje plačil staršev - zasebni vrtec
Skladno z osmim odstavkom 3. člena Pravilnika se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža. Navedena določba je uvrščena v II. poglavje Pravilnika, ki se po določbi 3. odstavka 1. člena Pravilnika smiselno uporablja tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena ZVrt.
ZVrt člen 32a/1, 32, 32a, 32/1, 32a/1, 32, 32a, 32/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9/1, 8, 8/1, 9, 9/1, 8, 8/1, 9.
kapitalski deleži družinskih članov - ugotavljanje kapitalskih deležev - vrtec - plačilo staršev za program v vrtcu - premoženje družine
Ker se po določbi 1. odstavka 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih kot del premoženja družine šteje vrednost kapitala (torej celote) in ne posamezne vrste kapitala, upravnemu organu ni bilo treba ugotavljati v kakšnem deležu so v znesku kapitala udeležene njegove posamezne oblike.
URS člen 14, 49, 58. ZVis člen 1, 6, 7, 10, 10/4, 38.a, 38.a/3, 41, 41/4, 66, 71. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 27, 27/1-2. ZUP člen 4, 210.
zavrnitev doktorata - avtonomija državne univerze - načelo enakega obravnavanja - upravni spor - smiselna uporaba določb ZUP
Sodišče je v upravnih sporih članici državne univerze na podlagi 58. člena Ustave, 2. alinee 2. odstavka 6. člena in 4. odstavka 10. člena ZVis že priznalo sposobnost samostojno vlagati tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da je članica državne univerze tudi lahko samostojno tožena v upravnem sporu.
Državna univerza je avtonomna institucija na vseh področjih razen na dveh. Državna univerza ni avtonomna v ravnanjih na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko njeno ravnanje pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb. In drugič: državna univerza ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave to področje urejal zakon.
Načelo enakega dostopa do izobraževanja se nanaša tudi na dostop do doktorskega študija in pridobitve doktorskega naziva, kar je še posebej pomembno v tistih primerih, ko je pridobitev doktorskega naziva pogoj za zaposlitev, ker pride v tem primeru v okvir relevantnih določil tudi ustavna določba o enakosti dostopa do delovnega mesta (3. odstavek 49. člena Ustave). Odločitev o zavrnitvi predložene doktorske disertacije je brez dvoma odločitev o izgubi statusa študenta oziroma gre brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem. Zoper takšno odločitev ima zato stranka sodno varstvo v upravnem sporu (71. člen ZVis), kar pa še ne pomeni, da prizadeta stranka lahko uveljavlja kateri koli tožbeni ugovor zoper omenjeno dokončno odločitev. V tovrstnih upravnih sporih je presoja zakonitost izpodbijanega akta s strani sodišča omejena. Sodišče se namreč ne more oziroma ne sme spuščati v presojo procesa ocenjevanja članov komisije, razen kolikor tožnik ne vzpostavi domneve o obstoju diskriminacije na prepovedanih podlagah, česar pa tožnik v tožbi v konkretnem primeru ni uveljavljal.
doktorska disertacija - sklep o dopolnitvi doktorske disertacije - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o vrnitvi predložene doktorske disertacije v dopolnitev predstavlja del postopka ocenjevanja, torej del strokovnega dela znotraj pedagoškega procesa, ki se ne izvaja z izdajo upravnih aktov v smislu določb 2. člena ZUS-1. S takim sklepom tudi ni bilo v ničemer poseženo v kakšne konkretne že pridobljene in pravno posebej zavarovane pravice ali interese tožnika. Tudi iz določbe 71. člena ZViS ni mogoče zaključiti, da je študentom omogočeno sodno varstvo zoper odločitve učiteljev v postopku ocenjevanja študentov. Iz navedenih razlogov izpodbijani sklep po presoji sodišča ni mogoče obravnavati kot dokončni posamični upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
Iz vloge izhaja, da je bila tožnica seznanjena z obveznostjo posredovanja sprememb pristojnemu organu. S svojim podpisom pod izjavo o točnosti podatkov in obveznostjo prijave sprememb se je zavezala, da bo skrbela za točnost in resničnost podatkov, ki so podlaga za določitev višine plačila programa vrtca, celotno obdobje, za katero je podala vlogo. Ker tožnica spremembe ni prijavila, je s tem kršila določbe Pravilnika.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 16, 16/3.
letni dohodek družine - porodniško nadomestilo - vrtec - plačilo vrtca - uvrstitev v plačilni razred
Ker ima po določbah ZSDP porodniško nadomestilo enak namen kot plačila oziroma nadomestila za čas brezposelnosti, po presoji sodišča ni podlage za to, da se ne bi tudi porodniško nadomestilo, enako kot omenjeni kategoriji, upoštevalo kot izvzeto pri ugotavljanju letnega dohodka družine za določitev znižanega plačila po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih.
ZOFVI člen 105, 105/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v nazive - naziv svetnik - dodatna strokovna dela
Bistveno je vprašanje, ali je tožnica izpolnila pogoj za napredovanje iz 4. alineje 11. člena Pravilnika, ki mora biti podan kumulativno z ostalimi pogoji iz tega člena (da je ostale pogoje izpolnila ni sporno). Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer presegla potrebnih skupnih 38 točk, vendar pa od tega ni zbrala najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.
kršitev določb postopka - prilagojen izobraževalni program - usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - preverjanje ustreznosti usmeritve
Iz pomena pravice in pomena obravnavane zadeve za starše in mladoletnega otroka izhaja, da je treba procesne določbe ZUOPP glede sodelovanja strank v postopku uporabljati skupaj z določbami ZUP. Tožeči stranki imata tako prav, da bi jima morala tožena stranka vročiti tudi mnenje osnovne šole, v katero je otrok vključen. Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZUOPP je namreč to mnenje, poleg mnenja komisije za usmerjanje, podlaga za odločitev o tem, ali je usmeritev ustrezna ali ne. Vendar pa upoštevaje, da je bilo mnenje osnovne šole upoštevano v izvedeniškem mnenju komisije za usmerjanje II. stopnje, ki je bilo tožečima stranka vročeno, navedena kršitev pravil postopka po prepričanju sodišča ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve o usmeritvi mladoletne B.B..
ZOFVI člen 94, 146, 94, 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 7, 7.
izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - strokovni izpit
Po 7. členu Pravilnika o strokovnem izpitu se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita tisti, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. Tožnica, ki ima pridobljeno višješolsko izobrazbo smeri geografija in zgodovina ter visokošolsko izobrazbo organizacijske smeri, osnovnih izobrazbenih pogojev za učiteljico geografije v devetletni osnovni šoli po veljavnem ZOFVI in po Pravilniku o smeri izobrazbe ne izpolnjuje. Ker izobrazbenih pogojev ni izpolnjevala niti po prej veljavnem predpisu (Sklepu o določitvi kadrovskih pogojev iz leta 1995), ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja po prehodnih določbah ZOFVI.
Iz dohodninske odločbe žene tožnika, ki je bila podlaga za ugotavljanje dohodkov družinskih članov tožeče stranke, je razvidno, da je kot vir naveden dobiček, ki ga je ustvarila samostojna podjetnica, kar kaže na to, da so bili prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti družinskega člana že upoštevani v določenem delu pri uvrščanju v plačilne razrede. Tožena stranka je po presoji sodišča v nasprotju s 4. alinejo 32. a člena ZVrt upoštevala prihodke samostojne podjetnice in povečala plačilno obveznost tožeče stranke za tri mesta, saj je šlo v konkretnem primeru za premoženje, ki daje dohodke, ki so se že upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri ugotavljanju, kaj zajema premoženje, s katerim družina tožeče stranke razpolaga, uporabiti citirano določbo ZVrt na ta način, da bo v ugotovljene dohodke na družinskega člana štela dobiček samostojne podjetnice, prihodkov, iz katerih je ta dobiček nastal, pa ne bo ponovno vštela v premoženje družine, ki se upošteva za določitev plačila vrtca.
Dejstvo, da meril ocenjevanja v konkretni zadevi ni mogoče natančneje opredeliti, tožene stranke ne odvezuje dolžnosti, da v odločbi ustrezno (skladno z določbo 214. člena ZUP) obrazloži uporabo razpisnih meril za ocenjevanje prijaviteljev.
pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - razlogi za odločitev - univerza - izvolitev v naziv redni profesor - prosti preudarek
Ne glede na to, kako je prvotožena stranka postopek izvolitve in način glasovanja uredila v svojih aktih, je svojo določitev dolžna obrazložiti tako, da je ob uveljavljanju sodnega varstva in pri sodni presoji mogoče ugotoviti, ali so prvotoženo stranko pri odločanju v polju prostega preudarka vodili razumni razlogi, torej razlogi, ki služijo namenu izvolitve v naziv redni profesor (52. člen ZViS opredeljuje vlogo visokošolskih učiteljev). Takšne presoje pa zgolj sklicevanje na izid tajnega glasovanja ne omogoča in ne služi namenu, za katerega je prvotoženi stranki pooblastilo iz prvega odstavka 55. člena ZViS dano.
URS člen 22, 54, 22, 54. ZUP člen 194, 3, 9, 138, 194, 3, 9, 138. ZUOPP člen 27, 23, 25, 26, 20, 21, 22. ZUS-1 člen 37, 37.
pravica do seznanitve z mnenjem komisije druge stopnje - začasna odredba - otrok s posebnimi potrebami - sodelovanje stranke v postopku
Kar zadeva sodelovanje staršev v postopku na drugi stopnji, ko organ druge stopnje izda odločbo na podlagi predhodnega mnenja komisije druge stopnje, ZUOPP nima določb o možnosti staršev, da so pred izdajo odločbe seznanjeni z vsebino mnenja komisije druge stopnje in da lahko nanjo ugovarjajo. Ker ZUOPP v zvezi s tem vprašanjem nima procesnih določb, je treba na podlagi 1. odstavka 20. člena ZUOPP in 2. odstavka 3. člena ZUP subsidiarno uporabiti določila ZUP, tudi zaradi tega, ker brez možnosti, da bi bili starši pred izdajo drugostopenjske odločbe seznanjeni z vsebino mnenja strokovne komisije iz 2. odstavka 25. člena ZUOPP in da bi imeli možnost nanj postaviti nasprotne argumente, starši ne bi mogli v skladu s temeljnimi procesnimi standardi iz 22. člena Ustave učinkovito varovati pravice iz 1. odstavka 54. člena Ustave. Strokovno mnenje komisije za usmerjanje druge stopnje iz 2. odstavka 25. člena ZUOPP, glede na sestavo in pooblastila te komisije po 26. členu ZUOPP, je treba šteti za izvedensko mnenje. Uporaba izvedenskega mnenja pred izdajo odločbe pa mora potekati v skladu z določilom 194. člena ZUP. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sicer dala možnost staršem, da se izrečejo o vsebini strokovnega mnenja komisije druge stopnje, vendar pa je iz izpodbijane odločbe očitno, da je bilo to sodelovanje proti volji tožnikov zgolj navidezno. Izdaja začasne odredbe ni utemeljena ne le, ker tožnika nista opredelila škode in nista izkazala verjetnosti njenega nastanka, ampak tudi zaradi tega, ker je nepotrebna, glede na to, da je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.