Z določbo 146. člena ZOFVI zakonodajalec strokovnim delavcem ni priznal višje strokovne izobrazbe od dejansko pridobljene, temveč jim je le ohranjal obstoječa delovna razmerja v vzgoji in izobraževanju. Ta pravica pa ni pridobljena za vedno in za vse primere, temveč le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi ZOFVI in ves čas neprekinjeno na takem delovnem mestu. Ob ponovni zaposlitvi v vzgoji in izobraževanju so za tožnico veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar pomeni, da prehodna določba 146. člena ZOFVI zanjo ne velja več.
vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
S odba v zadevi U ... ne pomeni, da mora tožena stranka za tožnika izpeljati izobraževalni program, ki ga tožena stranka ne izvaja več, ali da tožena stranka tožniku sploh ne bi smela izreči vzgojnega ukrepa, ampak bi morala tožena stranka na podlagi sodbe sodišča popraviti napake v vodenju postopka ob izdaji vzgojnega ukrepa. Ker je torej tožena stranka zmotno štela, da zaradi dejanskih okoliščin ni dolžna ravnati po sodbi sodišča v zadevi U ..., je sodišče tožbi ugodilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe.
ZVis člen 35. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
nostrifikacija diplome - ničnost odločbe
Ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP je podan, če odločbe ni mogoče izvršiti. V primeru, da se z odločbo stranki ne naloži obveznost, temveč se le ugotovi pravica, ki pa ne zahteva posebnega postopka izvršbe.
URS člen 157, 157. ZVSI člen 47, 53, 54, 47, 53, 54. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 1, 2, 2/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - namen upravnega spora
Namen upravnega spora je zagotoviti sodno varstvo pravic in obveznosti posameznikov v smislu 23. člena Ustave, kadar so posamezniki nosilci določenih pravic oziroma pravnih interesov. Tožnik v tožbi ne navaja, pa tudi iz izpodbijanega akta ne izhaja, da izpodbijani sklep pomeni odločitev o izgubi statusa študenta, poleg tega tudi "vsaka odločitev, ki pomeni izgubo statusa študenta", tako kot tudi "vsaka druga zadeva, povezana s študijem" (v smislu 47. člena ZVSI) ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico oziroma obveznost v smislu 23. člena Ustave v zvezi z določilom 1. odstavka 157. člena Ustave in 1. člena ZUS-1. Pravno sredstvo zoper odločitev o ocenjevanju v pedagoškem procesu je urejeno v 53. in 54. členu ZVSI in ti dve določili upravnega spora ne predvidevata.
ZUS člen 38, 38/3, 38, 38/3. ZUP člen 145/1, 9, 9/1, 145, 145/1, 9, 9/1, 145. ZPVI člen 2, 10, 11.
skrajšani ugotovitveni postopek - odločba - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Ko je začela posebni ugotovitveni postopek (to pomeni, da ni več odločala le na podlagi vlogi priloženih dokazil tožnice - ni več odločala v skrajšanem ugotovljenem postopku), bi morala tožena stranka v skladu s splošnimi načeli ZUP, pred izdajo izpodbijane odločbe, o svojih ugotovitvah v postopku tožnico seznaniti in ji dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena ZUP).
ZUP člen 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138, 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138. ZUOPP člen 20, 31. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/3, 59/3, 59, 59/2.
načelo zaslišanja stranke - učinkovito pravno sredstvo - dostop do sodišča
Po ustaljeni upravno-sodni praksi morajo odločbe, ki so izdane v postopkih, v katerih se organ opira na mnenje zdravniških in drugih izvedenskih komisij, v obrazložitvi vsebovati tudi bistveno dejansko stanje in razloge za odločitev, ki so izvedeniško komisijo vodile pri končnem sklepanju in za katere uradna oseba, ki vodi postopek, meni, da so podlaga za odločitev. Četudi iz določila 31. člena ZUOPP in določb o pritožbenem postopku izrecno ne izhaja, da imajo starši otroka pravico, da se pred izdajo odločbe izrečejo do ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločbo, je treba upoštevati, da je to bistvena procesna pravica strank po ZUP katere nespoštovanje pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ravnanje z nepopolno vlogo - uporaba pravil ZUJIK - financiranje štipendij in šolnin - vloga za razpis - nepopolna vloga
Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. Ker je postopek javnega razpisa urejen z določbami ZUJIK, se zato za ravnanje z nepopolnimi vlogami uporablja ZUJIK.
Tožena stranka je za postopkovne določbe izdaje izpodbijanega akta uporabila ZUP kar je pravilno glede na to, da ZPVI glede procesnih standardov in pravil, ki so relevantna v tem upravnem sporu, nima posebnih določb. Zato pride za obravnavani primer v poštev določilo 2. odstavka 3. člena ZUP. Po določilu 2. odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti (7. točka).
dodelitev statusa - naknadna dodelitev statusa - opravičljivi razlogi - status kandidata s posebnimi potrebami
Kandidati lahko zaprosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami s prošnjo, oddano najkasneje do datuma, določenega v Razpisu Univerze za vpis v prvi letnik v študijskem letu. Kasneje lahko zaprosijo le izjemoma, če je do opravičljivih razlogov prišlo po roku, določenem v Razpisu Univerze.
presoja dokazov - obrazložitev odločbe - dodatno strokovno delo - diskrecija - vezanost sodišča na zakon - pedagoški naziv - napredovanje zaposlenih v šolah
Pravna narava in način regulacije napredovanja v naziv sta pomembna zaradi tega, ker sodišče v tovrstnih primerih, ko je določen pravni institut, skladno z zakonskim pooblastilom, urejen v podzakonskem predpisu, pri razlagi predmetnega instituta pušča določeno polje proste presoje toženi stranki, poleg tega je ravno tožena stranka organ, ki je sprejel Pravilnik/96, in ga zato lahko do določene mere avtonomno razlaga. To pomeni, da je interpretacija spornega razmerja glede ocenjevanja dodatnega strokovnega dela s strani sodišča stroga glede na zakonsko pooblastilo in morebitne druge zakonske določbe, ki urejajo dodatno strokovno delo (sistematična metoda razlage), ob upoštevanju splošnih določb ZOFVI, kot interpretativnega pomagala, z vidika presoje pravilnosti uporabe Pravilnika/96. Iz narave stvari glede na splošne določbe ZOFVI izhaja, da v srednjih šolah naloga učiteljev ni samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja (1. in 2. člen ZOFVI). Zaradi tega iz ZOFVI ne izhaja, da je dodatno strokovno delo, ki je relevantno za napredovanje učitelja, samo tisto delo, ki je povezano s strokovno izobrazbo učitelja. Odločilno za razlago predmetnega pojma, ki sicer izhaja že iz ZOFVI, pa je besedilo 18. člena Pravilnika/96.
ZVis člen 70. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 12.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006.
ZVrt člen 32, 32/1, 32, 32/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 12, 12.
plačilo staršev za program v vrtcu - vrtec
Glede na določbo 1. in 2. odstavka 12. člena Pravilnika, kakor tudi glede na siceršnjo ureditev postopka in načina odmere plačil za vrtec, pomena "spremembe virov dohodka" ni mogoče razlagati zgolj kot spremembo naslova vira, iz katerega starša prejemata dohodke oziroma plačo, kot je razumeti toženkino razlago, temveč se obravnavano besedilo 1. odstavka 12. člena Pravilnika po mnenju sodišča nanaša na vsako spremembo vira, torej tudi na spremembo višine dohodka - plače, ne glede na to ali se naslov vira spremeni ali ne.
napredovanje v naziv - obnova postopka - izobrazba
Dejstvo o enakovrednosti študija oziroma diplom je nastalo po končanem upravnem postopku, zato je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ne pa za obnovo že končanega postopka.
ZZ člen 1, 1/1, 1/2. URS člen 157/1, 58/1, 58/2, 157, 49, 49/3, 58, 157/1, 58/1, 58/2, 157, 49, 49/3, 58. ZVis člen 24, 24/4, 20/3, 23, 23/1, 6, 6/2, 20, 24, 24/4, 20/3, 23, 23/1, 6, 6/2, 20. ZUP člen 4. ZJU člen 203/2, 22, 203, 203/1, 1, 1/1, 1/2, 203/2, 22, 203, 203/1, 1, 1/1, 1/2. ZRRD člen 33, 34, 33, 34. Statut Univerze na Primorskem člen 28, 28.
imenovanje - enako varstvo pravic
Ker zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v fazi predloga znanstvenega sveta rektorju, koga naj imenuje za direktorja, je možno nezakonit, a pravočasen predlog znanstvenega sveta (4. alineja 88. člena Statuta) popraviti bodisi s tem, da rektor imenovanje zadrži po 83. členu Statuta in znanstveni svet v ponovnem postopku napako v predlogu odpravi, bodisi s tožbo v upravnem sporu, ki jo na podlagi akta o imenovanju sproži prizadeta stranka, ki uveljavlja nezakonitost imenovanja. Edina izjema, ki jo predvideva Statut, je v primeru, če znanstveni svet predlog, ki naj bi bil nezakonit, poda prepozno glede na določilo 2. odstavka 85. člena Statuta. To pomeni, da rektor po navedenih predpisih ni pristojen s posamičnim aktom oziroma v posamičnem aktu presojati (tudi), ali je predlog zakonit ali ne in na podlagi negativne presoje opraviti imenovanje mimo predloga znanstvenega sveta.
upravni akt - prepoved reformatio in peius - upravna stvar
Preveritev ocene s pomočjo izvedenca, ki je po nalogu tožene stranke ocenjeval v zvezi z ugovorom tožnice obe izpitni poli, svoje delo pa je opravil v skladu s pravili stroke (Lex artis) in sprejetimi navodili (8.alinea 12. člena ZMat). Tožena stranka se je tako pri svoji odločitvi oprla na opravilo strokovne narave (Lex artis), postopek pa je potekal po določilih ZMat in Pravilnika o maturi. Niti ZMat niti Pravilnik pa ne določata, da bi bila maturitetna ocena upravna stvar ali da bi se o njej oziroma o ugovoru zoper njo odločalo z upravno odločbo ali da bi tožena stranka o ugovorih zoper maturitetno oceno odločala v upravnem postopku. Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o pravni stvari v smislu citiranega 2. člena ZUP, ker ocenjevanje (oziroma preveritev ocenjevanja) vsebinsko ne pomeni odločanja o posameznikovi pravici ali obveznosti, prav tako pa se z njim ne ugotavlja ali ustvarja pravno razmerje med dijakom, ki opravlja maturo in toženo stranko, pač pa gre za opravilo strokovne narave (Lex artis). Pač pa gre v konkretnem primeru za posamični akt organa s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga urejajo specialni predpisi (ZMat). Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu torej ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave, pri čemer tožena stranka (ki je ugovor le zavrnila) po presoji tudi povsem očitno ni kršila ustavnega načela prepovedi reformatio in peius, saj se ocena tudi po izpodbijani odločitvi tožene stranke ni spremenila, zato s tem tožnici tudi ni bilo poseženo v ustavne pravice po 2. členu Ustave (pravna država). Tudi glede zatrjevane kršitve 22. in 25. člena Ustave RS zaradi uveljavljanja prepovedi odločitve na slabše, ki v konkretnem primeru očitno ni podana. Tožnici tudi ni bilo poseženo v ustavno pravico iz 3. odstavka 57. člena Ustave, saj bi tožnica, v kolikor bi želela doseči izboljšanje ocene pri izpitu iz maturitetnega predmeta zgodovina, lahko v skladu z določilom 1. odstavka 40. člena ZMat ponovno opravljala izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina in sicer v roku dveh let, pri čemer se za boljši uspeh pri maturi upošteva boljša ocena.
ZOFVI člen 53, 53/7, 53, 53/7. ZUS člen 3, 3/2, 3, 3/2.
imenovanje ravnatelja - zavrnitev soglasja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Soglasje ministra k imenovanju ravnatelja šole je akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 1. odstavka 3. člena ZUS, in mora biti, zlasti če je negativno, obrazloženo.
Po oceni sodišča je tožena stranka ravnala tudi pravilno, ko je uporabo 13. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami oprla na mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, da je na podlagi pridobljenih podatkov o dejavnostih razširjenega programa, ki potekajo na sosednji osnovni šoli, glede na zagotovilo obeh šol, možno prehajanje med programoma in je predlagala tudi trajno vključitev v podaljšano bivanje, interesne dejavnosti in šolo v naravi v okviru sosednje osnovne šole.
ZUOPP člen 24/3, 16, 16/4, 24, 24/3, 16, 16/4, 24.
individualni program šolanja
Otrok s posebnimi potrebami, ni bil z odločbo usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v redno osnovno šolo, pač pa je bil razvrščen in napoten v šolo s prilagojenim programom. Dosedanje šolanje na redni osnovni šoli je v nasprotju z veljavno in pravnomočno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki vsebuje stališča strokovnjakov, da je optimalno izobraževalno okolje šola s prilagojenim programom z zagotovljeno fizioterapevtsko in logopedsko pomočjo.
Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči člen 18, 22, 22/2, 18, 22, 22/2.
štipendija
V 18. členu pravilnika je določeno tako imenovano mirovanje štipendiranja, ki ne določa le enkratnega mirovanja v času študija oziroma ne izključuje, da nastopi mirovanje potem, ko v naslednjem študijskem letu štipendist opravi vse pogoje za vpis v višji letnik in pravočasno ne opravi vseh študijskih obveznosti tega višjega letnika.
ZPSI člen 55. Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole
Zoper dokončne odločbe, s katerimi se posega v pravice posameznika (v obravnavanem primeru gre za pravico do svobodnega izobraževanja), je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu. V skladu s 4. členom Zakona o upravnem sporu je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta (posamičnega akta) ali zaradi tega, ker akt ni bil izdan. Pogoj za upravni spor je torej obstoj pravnega interesa, ki pa ga je potrebno izkazovati ves čas postopka. V obravnavanem primeru je bil tožniku izrečen vzgojni ukrep izključitve iz šole z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Pravne posledice navedenega ukrepa (kakor tudi akt kot takšen) so torej ne glede na sodni postopek prenehale veljati s koncem šolskega leta, to je 31.8.2002. Čeprav je torej dokončni akt prenehal učinkovati, pa je v tem primeru, ko je akt v določenem obdobju posegal v tožnikove pravice, potrebno priznati prizadeti osebi pravni interes za sodno varstvo, sicer ustavno določena pravica do sodnega varstva ne bi imela smisla. Ob navedeni ugotovitvi, da je podan tožnikov pravni interes, je torej v takšnih primerih potrebno izhajati iz izhodišča, da se zakonitost akta vedno presoja glede na stanje, kot je bilo v času storjene kršitve (v obravnavanem primeru ob izdaji prve odločbe o izrečenem ukrepu z dne 17.1.2002). Ker je sodišče v postopku U 89/2002 iz procesnih razlogov odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, je glede na navedeno tožena stranka oziroma organ prve stopnje pravilno odločal glede na dejanske in pravne okoliščine, ki so obstajale v času prvotnega postopka. Vzgojni ukrep, izrečen v ponovnem postopku, ima torej retroaktivno veljavnost, to je za šolsko leto, v katerem je bila storjena očitana kršitev. Po svoji vsebini torej pomeni le presojo ali so v konkretni zadevi sploh obstajali pogoji za izrek takšnega vzgojnega ukrepa.