URS člen 14, 14/2, 57, 57/3, 58. ZUP člen 1, 4, 254, 254/2. ZVis člen 4, 7, 7/1, 254, 254/2. ZUS člen 24, 24/3, 25, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/3.
pravica do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji
Smiselna uporaba ZUP bi v obravnavanem primeru zahtevala od tožene stranke, da v izpodbijani odločbi odgovori na ključne, to je na najbolj bistvene pritožbene ugovore. To pa sta ugovor glede kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom, ki se neposredno nanaša na zakonsko pravico iz določila 1. odstavka 7. člena in 1. odstavka 66. člena ZVis, in ugovor glede nasprotja med izpodbijanim sklepom in sklepom št. Vpo-nad/99-sš z dne 15. 9. 1999.
URS člen 8, 14, 15, 15/1, 15/4, 22, 23, 25, 156, 157. MKVCP člen 6. ZUS člen 25, 25/1-2, 28, 28/2, 28/3, 29, 50, 50/2, 59, 59/1, 70, 70/4. ZSolI člen 1, 11, 11/3, 12, 12/1-2, 16, 18, 20, 21.
učinkovitost pravnega sredstva - enako varstvo pravic - glavna obravnava v upravnem sporu
Sodišče meni, da ureditev v 20. in 21. členu ZSolI ni v nasprotju z določilom 25. člena Ustave (ali 22. člena Ustave), razen kolikor v konkretnem primeru inšpektorat ne bi z upravno odločbo odločil o pravici ali pravni koristi udeleženca izobraževanja, kar pa se v predmetni zadevi ni zgodilo. Inšpekcijski organ o zatrjevani kršitvi človekovih pravic v zvezi z učnim procesom in postopki ocenjevanja ni odločal v smislu določila 25. člena Ustave zaradi tega, ker ni imel zakonske obveznosti odločanja bodisi za ugoditev, vsebinsko zavrnitev ali zavrženje ugovora glede varstva človekovih pravic. Če je bil v učnem procesu in postopku ocenjevanja v šolskem letu 1997/98 diskriminiran v smislu določila 14. člena Ustave, potem ima stranka možnost za varstvo te pravice neposredno pred sodiščem splošne pristojnosti. Določilo 14. člena MKVČP se ne uporablja samostojno, ampak vedno samo v povezavi s katero izmed civilnih pravic iz MKVČP. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (sodba v zadevi Fischer v. Avstrija z dne 26. 4. 1995) zaradi posebnih okoliščin, ki jih je Upravno sodišče v konkretnem primeru zgoraj navedlo, sodišču ni treba zaslišati stranke, če za to govorijo takšne posebne okoliščine. Načelo in pravica do javnega sojenja sta v konkretnem primeru po mnenju sodišča v zadostni meri izpolnjena z dejstvom, da je bila na oglasni deski sodišča objavljena napoved seje senata v predmetni zadevi in da je bila opravljena javna razglasitev sodbe neposredno po seji senata.
URS člen 14, 14/2, 57, 57/3, 58. ZUS člen 23, 23/3, 34, 34/1-3, 60, 60/1-1. ZVis člen 7, 7/1, 66, 66/1, 66/3-2, 71. ZUP člen 1, 1/2, 2, 2/2, 4.
avtonomija državne univerze - enakost pri dialogu do izobraževanja - varstvo pridobljenih pravic
Vpis v podiplomski študij sicer nima ustavne podlage v določeni ustavni pravici, saj določilo 3. odstavka 57. člena Ustave določa samo to, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Predmetni spor pa ima ustavno-pravno podlago le v določilu 2. odstavka 14. člena Ustave, zakonodajalec pa je to ustavno načelo konkretiziral v določilu 1. odstavka 7. člena ZVis. Ker je z določbo 71. člena ZVis zakonodajalec na jasen način izrazil, da gre v sporih na podlagi določila 71. člena ZVis za spore, ki sicer ne pomenijo upravnih stvari (v smislu določila 2. odstavka 1. člena ZUP ali določila 2. odstavka 2. člena ZUP, ampak gre za spore v javno-pravnih stvareh, je treba v konkretnih primerih smiselno uporabiti določila ZUP (4. člen ZUP). Tožena stranka je kršila pravila Statuta Univerze glede dvostopenjskega odločanja v tovrstnih zadevah.
ZUP člen 171, 171/1. Pravilnik o evidencah in dokumentaciji izobraževanja odraslih člen 27, 27/1.
strokovni izpit
Tožena stranka bi morala upoštevati, da Pravilnik o evidencah in dokumentaciji v izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 32/00) določa, da je potrebno sprožiti sodni postopek zaradi razveljavitve ocene in izdanega spričevala, na to opozarja tudi Inšpektorat RS za šolstvo in šport v svojem dopisu oziroma mnenju. Ker citirani Pravilnik izrecno določa pristojnost upravnega sodišča pri ugotavljanju utemeljenosti razveljavitve ocene in izdanega spričevala, je zato tožena stranka neupravičeno sledila mnenju Inšpektorata RS za šolstvo in šport in sama odvzela verodostojnost obeh spričeval tožnice.
ZOFVI člen 96. Pravilnik o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v programu elektrikar energetik (dualna organizacija). Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Glede na to, da je tožnik kot učitelj praktičnega pouka v programih elektrikar-energetik in elektrikar-elektronik poučeval praktični pouk s pridobljeno srednjo strokovno izobrazbo strojni tehnik in višjo strokovno izobrazbo organizator dela, za delovno mesto, ki ga je zasedal ob vložitvi predloga za napredovanje, ni imel predpisane ustrezne smeri strokovne izobrazbe.
odprava odloka - javni vrtec - organizacijske enote
Iz nobene določbe ZOFVI, pa tudi ne iz določb drugih za to vprašanje relevantnih zakonov (Zakon o zavodih, Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o vrtcih) ne izhaja dolžnost občine, da javni vrtec organizira v statusni obliki javnega zavoda.Določbe posameznih alinej 45. člena je treba razlagati ob upoštevanju uvodnega besedila tega člena, iz katerega izhaja, da se določbe o organiziranju enot vrtca nanašajo na organiziranje enot(e) vrtca v javnem vrtcu (torej v eni izmed oblik iz 3. odstavka 7. člena ZOFVI) in ne morda na organiziranje vrtca kot vsebine dejavnosti v okviru šole kot take.
URS člen 22, 22. ZOsn člen 11, 11/4, 11, 11/4. ZSolI člen 11, 11. ZUS člen 60, 60/1-3, 60, 60/1-3. ZUP člen 43, 43.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku
V kolikor so z odločitvijo inšpekcijskega organa prizadete pravne koristi pobudnika, je potrebno tudi pobudniku priznati pravni interes stranskega udeleženca v upravnem postopku.
očitna nezakonitost izpodbijanega akta - predhodni preizkus tožbe
Sodišče je pri predhodnem preizkusu tožbe ocenilo, da ima izpodbijani sklep take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj vsebuje zgolj en stavek obrazložitve, zato je potrebno tožbi iz razloga po 1. odstavku 35. člena ZUS ugoditi. Taka obrazložitev stranki povsem očitno ne omogoča učinkovitega uveljavljanja ustavne pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, s katero je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe. Zato je sodišče, ne da bi se spuščalo v presojo pravne narave konkretnega izpodbijanega akta, tožbi ugodilo, ne da bi jo podalo v odgovor toženi stranki, in izpodbijani sklep odpravilo.
ZGim člen 28, 40, 40/2. ZSolI člen 1, 11, 11/3, 12, 12/2. ZUS člen 1, 1/3, 2, 34, 34/1-1, 41, 41/1, 41/2. URS člen 14, 23, 25, 26, 35, 157.
pravica do sodnega varstva - pravno varstvo v postopkih ocenjevanja dijakov - subsidiarno pravno varstvo pravic v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZGim (Ur. l. RS, št. 12/96, 59/2001) ne predvideva upravnega spora zoper dokončno oceno komisije iz določila 2. odstavka 40. člena ZGim. Zavrženje tožbe, ker tožeča stranka nima možnosti vložiti tožbe zoper izpodbijana akta v upravnem sporu, hkrati pomeni, da tožeči stranki ni bilo poseženo v pravico iz 25. oziroma 23. člena Ustave, saj tožena stranka ni odločala o pravicah, dolžnostih ali pravno zavarovanih interesih tožeče stranke. Po načelu subsidiarnosti je sodno varstvo v upravnem sporu v zadevah varstva človekovih pravic zagotovljeno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (157. člen URS in 3. odstavek 1. člena ter 2. člen ZUS).
ZUS člen 3, 3/2, 23, 23/3, 50, 50/1, 60, 60/1-3. URS člen 44, 49, 49/1, 49/2, 49/3, 58, 58/1, 59, 75. ZVis člen 1, 1/1, 2, 55, 55/9, 56, 56/1, 56/5, 57, 57/1, 59. ZUP člen 245, 245/2.
izvolitev v naziv visokošolski učitelj - izredni profesor
Avtonomnost univerze je zaobsežena v njeni znanstveno-pedagoški komponenti in je omejena z določbami 3. odstavka 57. člena, 59. členom, 1., 2. in 3. odstavkom 49. člena, 44. in 75 členom Ustave RS in mora tudi na področju tako omejene avtonomnosti univerza ravnati v skladu z vsemi ustavnimi določbami. Senat fakultete oziroma senat univerze kot pristojni organ za izvolitev v naziv je torej pri odločanju o izvolitvi vezan na ustavna določila, zakonske norme in splošne akte, ki jih sprejema v okviru svoje avtonomije. Če kandidat za izvolitev v naziv izpolnjuje predpisane pogoje, ga senat v smislu odločanja po prostem preudarku lahko izvoli v zaprošen naziv. Sodišče ne sprejema razlogovanja tožene stranke o (ne)pomenu seštevka točk, ki pa tudi sicer sploh ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, pač pa ga je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, zaradi česar ga ni mogoče upoštevati kot obrazložitev odločitve. Takšna utemeljitev pa je po presoji sodišča (vsaj) nejasna glede tega, ali je tožena stranka ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izvolitev, ker nima objave v mednarodno indeksiranih revijah, na kar je oprta prvostopna odločitev, ki pa jo je tožena stranka z izpodbijanim sklepom potrdila oziroma da tožnik ni dokazal nacionalno pomembnost svoje dejavnosti. Zato je sodišče izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V njem sprejeto odločitev bo tožena stranka morala v ponovnem postopku obrazložiti tako, da bo možno preverjanje, ali je ta sprejeta v skladu z zakonom in splošnimi akti tožene stranke, presoditi pa bo morala tudi vse tožnikove ugovore, ki jih je navedel v svojem ugovoru zoper sklep senata Pedagoške fakultete. Sodišče je zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo kot neutemeljen na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče, kot v obravnavanem primeru, odloča le o zakonitosti izpodbijanega akta.
prosti preudarek - postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - sestavine odločbe - dokazni standardi - varstvo pravice do enakega dostopa do delovnega mesta
Vprašanje, ali je tožena stranka pri izvrševanju prostega preudarka navedla zadostno argumentacijo za ključni razlog zavrnitve oziroma zadostne dokaze za utemeljitev dejanskega stanja, je odvisno od stopnje razumnosti ključnega razloga. Bolj kot je odločitev na podlagi ključnega razloga razumna, manj se sodišče spušča v presojo spornega razloga v upravnem sporu zaradi presoje zakonitosti odločitve v smislu določil 2. in 3. točke 1. odstavka 214. člena ZUP.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 9, 9/1.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Kadar predlog za napredovanje v naziv vložen na podlagi Pravilnika o napredovanju v šolah v nazive, se morajo pogoji ugotavljati v skladu z vloženim predlogom. Predlog je za upravni akt po pravilih postopka obvezujoč.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 1/1.
napredovanje v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v nazive iz leta 1996 je že v 1. odstavku 1. člena določal, da v posamezni naziv napredujejo "organizatorji izobraževanja", sprememba 1. člena Pravilnika, ki je začela veljati 7. 11. 2002, je dodala nov drugi odstavek, ki pa samo pojasnjuje izraz "organizator izobraževanja" v smislu tega Pravilnika.
ZUP člen 164. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 10.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Prosta presoja dokazov ne pomeni nevezanega samovoljnega ocenjevanja, ampak je potrebno presojo dokazov utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Navesti je potrebno ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih so posamezna dejstva dokazana. Pri napredovanju v nazive Pravilnik o napredovanju v nazive ne določa, da na primer učitelj matematike ne more opravljati drugega dela, dela, ki ni vezano na delovno mesto učitelja matematike.
ZUP člen 164, 164/1, 214, 214/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 18.
šola - napredovanje v pedagoški naziv
Pri napredovanju zaposlenih v šolah v nazive se prav tako upoštevajo pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas s krajšim delovnim časom. Po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive tudi ni določeno razlikovanje med rednim delom v okviru kakršnekoli zaposlitve in med dodatnim delom strokovnih delavcev, ki opravljajo vzgojno - izobraževalno dejavnost. Razlogi zaradi katerih se predlog zavrne morajo biti obrazloženi v odločbi in ne šele v odgovoru na tožbo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 13, 18.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Po oceni sodišča je tožena stranka dodatno strokovno delo tožnika vrednotila v skladu s predloženimi dokazi in v skladu s Pravilnikom. Z dopisom je tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami in ga pozvala, da vlogo dopolni z manjkajočimi dokazi za izjemno napredovanje v naziv svetnik. Tožnik je vlogo dopolnil z dodatnimi dokazi, vendar je po oceni sodišča tožena stranka pravilno navedla, da s predloženimi dokazni ni zadostil zahtevi po dopolnitvi manjkajočih dokazov, s katerimi bi izkazal manjkajoče število točk.
Dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, je potrebno razložiti v obrazložitvi odločbe oziroma upravnega akta in ne šele v odgovoru na tožbo.
ZOFVI člen 149, 149. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 4, 4/2, 4, 4/2, 2.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Po upravno-sodni praksi, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS, mora upravni organ odločati po predpisu, ki velja v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge ali zahtevka stranke. Vendar je potrebno v tem primeru upoštevati 4. odstavek 105. člena ZOFVI in Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 64/96 in nadaljnji, v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa postopek za podelitev naziva. V danem primeru je bil predlog za napredovanje tožnika vložen 1. 2. 1999, tožena stranka je pozvala k dopolnitvi vloge, ki je bila dopolnjena s dopisom z dne 3. 11. 1999. Tožena stranka pa je o zahtevku odločila 16. 10. 2001, in sicer po uveljavitvi spremembe ZOFVI. Ker Pravilnik o napredovanju v 2. odstavku 4. člena določa, da se odločba izda v roku 30 dni od vložitve predloga, ter ob upoštevanju ostalih določb tega Pravilnika je potrebno v tem primeru uporabiti določilo 149. člena ZOFVI, ki je veljal pred uveljavitvijo spremembe tega člena v Uradnem listu RS, št. 64/01.
URS člen 87. ZOFVI člen 92, 92/1, 92/3, 92/6, 94, 94/2, 105, 105/2, 105/4, 149, 149/1. ZVis člen 33. ZOsn člen 111. ZUS člen 23, 60, 60/1-1, 60/1-4. ZSZN člen 1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 2, 2/1. ZOsn (1980) člen 96.
napredovanje v naziv - zakonsko določanje pravic - metode razlage predpisa
ZSZN ni mogoče interpretirati v kontekstu izobrazbenih pogojev za učitelje in posledično za napredovanje v nazive. Sklep o določitvi kadrovskih pogojev je izdal Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na podlagi Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni več veljal. Ker gre pri določbah iz poglavja XIV in a.) za specialne določbe v okviru ZOFVI, ki se nanašajo na osnovno šolo, je treba uporabiti razlagalno metodo argumentum a cohaerentia in lex posterior derogat legi priori. Edini predpis, ki je pravno relevanten glede izobrazbenih pogojev za učitelja osnovne šole, je določilo 92. člena ZOFVI v procesnem smislu in določilo 94. člena v materialnem smislu.