URS člen 157, 157/1, 157, 157/1. ZOFVI člen 105, 105/4, 105, 105/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3, 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3. ZUP člen 140/2, 3, 140, 140/1, 140/2, 3, 140, 140/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 12, 18, 7, 7/1, 7/2, 12, 18, 7, 7/1, 7/2.
dokazno pravo v postopku napredovanja v naziv - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
Določbe iz II. poglavja Pravilnika, čeprav so sistematizirane pod naslovom "postopek podelitve naziva", imajo tudi materialno vsebino, ki jo je treba upoštevati ob uporabi pravil dokaznega prava iz ZUP. V presoji je sodišče upoštevalo upravno-sodno prakso, ki določilo 3. odstavka 14. člena ZUS razlaga zelo omejeno in sicer v takih primerih ugotavlja tudi, ali bi novi dokazi, ki jih stranka predloži šele v upravnem sporu, lahko bili podlaga za drugačno odločitev.
URS člen 52, 52. ZOFVI člen 105/2, 105/4, 149, 100, 100/4, 105, 2, 99, 99/2, 105/2, 105/4, 149, 100, 100/4, 105, 2, 99, 99/2. ZUS člen 25/1-2, 59, 59/1, 23, 23/3, 25, 25/1-2, 59, 59/1, 23, 23/3, 25. ZUP člen 222/1, 6, 6/1, 222, 222/1, 6, 6/1, 222. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 9, 9-5, 9-7, 9, 9-5, 9-7. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 4, 4/2, 4, 4/2.
metoda razlage predpisa "argumentum a cohaerentia" - pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Določilo 149. člena ZOFVI je treba interpretirati v povezavi z določilom 2. odstavka 99. člena in 4. odstavka 100. člena ZOFVI in v povezavi z določilom spremenjenega določila 149. člena ZOFVI. Pri izvolitvi v naziv mentor ne gre za brezpogojno pravico do izvolitve in niti ne gre za zakonsko pravico glede na to, da pogoje, način in postopek napredovanja v nazive določi minister (4. odstavek 105. člena ZOFVI). Izpodbijana odločitev tožene stranke izhaja iz pravilne interpretacije določila 149. člena ZOFVI tudi zato, ker temelji na ustreznem ravnovesju med vrednostjo na eni strani kvalitativnega kriterija za uresničevanje pravno-zavarovanega javnega interesa in vrednostjo pravno-zavarovanega interesa tožnika.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 57, 57/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6/2-3, 6/2-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/1, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/3. Statut Univerze v Ljubljani člen 47, 47/3, 51, 51/4, 206, 230, 236, 236/2, 237, 237-2, 237-3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/4-5.
izvolitev v naziv visokošolski učitelj - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka - polje proste presoje - nedoločen pravni pojem - avtonomija državne univerze - pravica dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji - pravica do pravnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - načelo sorazmernosti
Državna univerza ima v postopku izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev možnost diskrecije pri opredeljevanju nedoločnih pravnih pojmov iz zakonskega dejanskega stanu materialne narave, kot je v konkretnem primeru nedoločni pravni pojem "skrb za raziskovalni oziroma umetniški naraščaj". Tožena stranka lahko polje proste presoje koristi tudi na podlagi (novega) načelnega stališča, ki ga sprejme habilitacijska komisija po izdaji prvostopenjske odločbe. Vendar pa mora diskrecijsko oceno tožena stranka podati na podlagi zadostnih razlogov, mora pojasniti dejansko stanje stvari, ustrezne utemeljitve dejanskega stanja in preudarke, ki so vodili toženo stranko pri odločanju in s tem podati zadostno vsebino nedoločnemu pravnemu pojmu "skrb za raziskovalni naraščaj". Poleg tega pa mora odgovoriti na ključne pritožbene navedbe (smiselna uporaba 2. odstavka 254. člena ZUP).
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6-3, 6-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 57/3, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 6/3, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-1, 25/1-2, 60/3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/3-4, 13. Statut Univerze v Ljubljani člen 51, 51/4, 230, 230-5, 230/1-1, 237, 237/1-2, 237/1-3, 276.
volitve visokošolskega učitelja - avtonomija državne univerze - prosti preudarek - varstvo ustavnih pravic - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Državna univerza ni avtonomna v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje tožene stranke pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne Univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb in ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Ker izpodbijani akt zadeva postopek odločanja tožene stranke o pritožbi zoper sklep senata članice Univerze z dne 6. 10. 2000, je treba v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe preveriti, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila Statuta z dne 23. 6. 1995, ne pa novega Statuta (Uradni list RS, št. 64/2001). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP poleg določil Statuta Univerze v Ljubljani v postopkih izvolitev visokošolskih učiteljev je podana, ker imajo določbe ZVis v zvezi z merili in volitvami v nazive visokošolskih učiteljev dovolj izrazito javno-pravno naravo, tožena stranka se financira iz javnih sredstev, je javno-pravna institucija, ki opravlja pomembne storitve v javnem interesu, saj država tudi prek tožene stranke ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (3. odstavek 57. člena Ustave RS). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP pa je vezana tudi na individualne pravice in pravne interese posameznikov, ki so vlagatelji prošenj za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Odločanje tožene stranke v tovrstnih postopkih je treba namreč povezati z drugimi ustavnimi določili, ki so v hierarhiji ustavno-pravnih vrednot enakovredne določilu 58. člena Ustave RS. Tožena stranka ima možnost odločati po diskreciji oziroma ima določeno polje proste presoje v tistih elementih citirane materialne določbe, kjer gre za t.i. nedoločne pravne pojme, ki jih ni mogoče dovolj določno vnaprej na splošni ravni opredeliti s strokovnimi kriteriji, numeričnimi izrazi ali tehničnimi pojmi. Izpodbijana odločba - poleg tega, da nima navedbe, da je tožena stranka uporabila prosti preudarek in da ga je uporabila na podlagi določene pravne določbe, kar je sodišče navedlo v drugem delu sodbe - tudi nima obrazložitve v smislu opisa dejanskega stanja stvari in ključnih razlogov oziroma preudarkov, ki so organ vodili pri odločitvi, da interpretacija 13. člena Meril Filozofske fakultete ne more veljati v konkretnem primeru.
Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor mora praviloma že izpolnjevati kvantitativne in kvalitativne pogoje, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
ZPol člen 102, 102. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju člen 20, 20.
ocena praktičnega usposabljanja
Pri negativni oceni iz praktičnega usposabljanja na podlagi 20. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter na podlagi izobraževalnega programa izpopolnjevanja za poklic policist ni možna pravica do popravnega izpita v smislu ponovnega preverjanja praktičnega usposabljanja.
ZOFVI člen 146, 150. ZUI člen 177, 179, 200, 201. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 19, 45.
pripravništvo - strokovni izpit
Vzgojitelja, ki mu delo do uveljavitve ZOFVI ni prenehalo iz razlogov, ki so na strani države, je glede pravice do pristopa k strokovnemu izpitu treba izenačiti s pripravniki, ki do uveljavitve ZOFVI strokovnega izpita še niso opravili (in to v skladu z določbo 150. člena ZOFVI).
ZDavP člen 15. ZPD člen 3, 22, 22/2. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od dobička pravnih oseb (DDV) - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme - prometni davek - storitev tuje pravne osebe domači pravni osebi
Verodostojne knjigovodske listine so predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka. Na navedeni podlagi tudi po presoji sodišča obravnavana pogodba, sklenjena z A. holding G.m.b.H. Dunaj in na njeni podlagi izdani računi, brez (ustrezno) dokumentirane vrste in obsega izpolnitve obveznosti s strani dobavitelja, ne predstavlja (zadostne) podlage za davčno priznanje knjiženih odhodkov. ZDavP kot posebni upravni postopek namreč omogoča ugotavljanje dejanskega stanja in s tem dokazovanje poslovnih dogodkov tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora po določbi 15. člena ZDavP za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Pojem fizična oseba po določbi 3. člena ZPD po mnenju sodišča ne obsega tudi tuje pravne osebe. Tako po ZPD, kot je veljal v kontroliranem obdobju (leta 1997), tožeča stranka ni bila zavezana k plačilu prometnega davka od storitev, ki jih je zanjo opravila tuja pravna oseba.