visoko šolstvo - doktorska disertacija - doktorat znanosti - zavrnitev doktorske disertacije - komisija - avtonomija univerze
Univerza je dolžna podati obrazložitev glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne sme presegati. Odločitev o oceni doktorske disertacije je namreč po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje njenih organov, zato se lahko pravilnost njihove odločitve vsebinsko preizkuša le s pravnimi sredstvi, ki so po ZVis, statutu ali internih pravilih univerze kandidatu na voljo v okviru in mejah samih organov univerze (npr. s pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa). Pravica do avtonomije namreč pomeni, da univerza odloča v lastnih zadevah, to je v tistih, ki sodijo v univerzitetno področje in zadevajo univerzo oziroma visoko šolo.
ZOFVI člen 105, 105/4, 105/8. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 12, 20, 20-c-11, 20-č-1.
napredovanje v naziv - napredovanje strokovnega delavca v naziv svetnik - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - dodatno strokovno delo povezano s poklicem
Tako 10. točka c) razdelka kot 1. točka č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive kot dodatno strokovno delo štejeta organizacijo tekmovanja oziroma mentorstvo na tekmovanju za učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja, kar pomeni tistih udeležencev, s katerimi strokovni delavec dela v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pod pojmoma učenec ali drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja z nobeno metodo razlage ni mogoče razumeti npr. člana kluba ali društva, kjer je strokovni delavec aktiven izven svojih službenih nalog in obveznosti.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožbeni zahtevek - vezanost na tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je na poziv tožnika, da je treba konkretizirati tožbeni zahtevek, odgovorila zgolj s konkretizacijo tožbene naracije, ni pa tožeča stranka kljub dvakratnemu opozorilu v istem pozivu dopolnila tožbenega zahtevka. V upravnih sporih zaradi varstva ustavnih pravic mora biti nezakonito dejanje navedeno v izreku sodbe, v primeru, da se tožbi ugodi. Pri tem pa je sodišče vezano na tožbeni zahtevek.
prešolanje učenca na drugo šolo - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.
visoko šolstvo - podaljšanje akreditacije - izločitev uradne osebe
Tožena stranka v zvezi z zahtevo za izločitev, ki jo je tožnica vložila z dopisom z dne 3. 1. 2017, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev, temveč je izdala sklep o imenovanju skupine strokovnjakov. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZUP o tožničinem predlogu za izločitev odločiti s sklepom o izločitvi, zoper katerega bi tožnica morala imeti pravico do pritožbe. Ker tožena stranka odločitve glede izločitve ni sprejela s sklepom o izločitvi v skladu s pravili ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - individualiziran program - največja korist otroka - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevam iz 56. člena URS in 4. lčena ZUOPP-1 ni mogoče zadostiti le s povzemanjem vsebine vlog in dokaznih listin v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V skladu z določili 10. člena v zvezi z 214. členom ZUP bi namreč obrazložitev izpodbijane odločbe morala vsebovati tudi dokazno oceno tožene stranke o tem katera dejstva je po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, štela za dokazana. Manjka pa tudi utemeljitev uporabe načela največje koristi otroka v konkretnem primeru.
ZOFVI člen 17, 17/1, 17/3, 34, 34/2. URS člen 14, 74. ZUP člen 6, 7, 133.
osnovna šola - zasebni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - pogoji za vpis - izobraževalni program
Tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati predložitev soglasja druge zasebne (osnovne) šole, saj kot pogoj za izvajanje izobraževalnega programa, ki ga izvajalec želi izvajati, ni predpisan pogoj pridobitve soglasja druge zasebne (osnovne) šole, ki je za ta izobraževalni program pridobila javno veljavnost.
Če zasebna osnovna šola želi izvajati lasten program oziroma uporabi program druge šole kot lasten, to pomeni, da njen program še ni javno veljaven, čeprav je druga šola za program, ki ga je zasebna osnovna šola uporabila kot lastnega, morebiti že pridobila javno veljavnost, saj gre za nov lasten program zasebne osnovne šole. Zato je zanj treba še pridobiti javno veljavnost v postopku za pridobitev javne veljavnosti.
ZOFVI člen 109a. ZGD-1 člen 3. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 5, 7.
strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - pogodba o delu - avtorska pogodba - samostojni podjetnik - vezanost na pravno mnenje sodišča
Tako kot je sodišče že ugotovilo v sodbi I U 175/2017 z dne 27. 11. 2019, ugotavlja tudi v konkretni zadevi in ponovno pojasnjuje, da odločitev tožene stranke, ki je tožničino prijavo k strokovnemu izpitu zavrnila zgolj iz razloga, ker je z izvajalcem javnoveljavnega programa sklenila Pogodbo o sodelovanju, pri čemer izhaja iz 1. člena teh pogodb, da se prevzeto delo šteje kot avtorsko delo, ni v skladu z besedilom zakona in namenom zakonodajalca v zvezi z dostopom strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita in s tem do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
Glede na to, da gre pri podjetniku posamezniku za specifično pravno organizacijsko obliko gospodarskega subjekta, pri čemer ta pri sklepanju pravnih poslov dejansko nastopa kot fizična oseba, a v obliki s.p.-ja, je moč tudi v konkretnem tožničinem primeru šteti, da je tožnica s tem, ko je sklepala pogodbe o sodelovanju kot podjetnica posameznica z izvajalci javnoveljavnih programov, pridobila ustrezne in zadostne delovne izkušnje, ki izhajajo iz 7. člena Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.
visoko šolstvo - študent - študentski dom - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopenjskega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu.
V prijavno-sprejemnem postopku za študijske programe z javno veljavo se določila ZUP uporabljajo v skladu z določbo 4. člena ZUP smiselno, v kolikor to področje ni urejeno s posebnim postopkom.
Nepristojni organ je prijavo tožnice prejel šele po poteku predpisanega roka tako, da prijave sploh ni mogel pred potekom roka posredovati pristojnemu organu, zato je ob prejemu prijave že nastopila zamuda. Tožnica prijave za vpis ni vložila pravočasno, v roku določenem v razpisu, zato je moralo sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter izdani akt zakonit in pravilen, zavrniti.
otroci s posebnimi potrebami - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - potrebe otroka - odločba o usmeritvi - sprememba odločbe - obrazložitev odločbe
Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Organ je dolžan odgovoriti na pripombe stranke, še zlasti, če se te nanašajo na pravno pomembna dejstva, četudi stranka sama morda nima strokovnega znanja z določenega strokovnega področja. Če je stranka na določenem strokovnem področju laik, je jasna in celovita obrazložitev odločbe, ki vsebuje tudi odgovore organa na strankine pomisleke oziroma pripombe, zanjo še toliko pomembnejša, saj se s tem stranki omogoči aktivna udeležba v postopku ter razumevanje zadeve, ki je zanjo pomembna.
Cilj ZUOPP-1 je t.i. optimalna usmeritev otroka, torej usmeritev, ki v največji možni meri ustreza ugotovljenim vzgojno-izobraževalnim potrebam vsakega posameznega otroka posebej, da se zagotovi njegov optimalni razvoj.
Vzgojno-izobraževalnih potreb otroka, ki jih opredeljuje ZUOPP-1 v 24. členu, ni mogoče enačiti z otrokovimi primanjkljaji oziroma motnjami, ki izhajajo iz opredelitve otrok s posebnimi potrebami v 2. členu ZUOPP-1.
Upravni organ (in ne komisija kot strokovni organ) je namreč tisti, ki je po zakonu na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja pristojen sprejeti odločitev o tem, ali naj se otrok usmeri v posebni program, svojo odločitev pa je dolžan organ ustrezno pojasniti, se konkretno opredeliti do ugotovitev komisije in navesti vse za odločitev relevantne okoliščine, ki jih zakon našteva v 24. členu ZUOPP-1. Te okoliščine morajo biti navedene že v strokovnem mnenju komisije za usmeritev, v odločbi pa morajo biti ne le ustrezno povzete, pač pa mora organ do njih zavzeti tudi svoje stališče, saj predstavljajo strokovno podlago upravne odločitve.
Odločitev o neoprostitvi plačila šolnine za vpis v posamezni letnik visokošolskega študijskega programa lahko pomeni odločitev o tem, ali bo posameznik lahko začel, nadaljeval in dokončal izobraževanje. Zato odločitev dekana, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani akt, že po svoji naravi predstavlja posamični upravni akt, s katerim je odločeno o pravici posameznika - to je o njegovi pravici do izobraževanja, ki predstavlja človekovo pravico.
Ker za presojo odločitev dekana v zvezi s predlaganimi oprostitvami ter obročnim plačilom šolnine po Statut UM ni določen drug pritožbeni organ na nivoju univerze, je za odločanje o pritožbi tožnika zoper odločitev dekana po presoji sodišča pristojna Komisija za pritožbe študentov.
Tožnica ni izkazala, da bo usposabljanje iz programa ''Strokovnjak, ki je usposobljen za člana nadzornega sveta zavoda'' izvajala izključno za potrebe lastne dejavnosti in izključno za lastne zaposlene. Zato tožnica nikakor ne more biti upravičeni predlagatelj za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole (2015) člen 28. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 3, 3/2, 3/2-3.
napredovanje v pedagoški naziv - napredovanje v višji naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv svetnica - izobrazba - vezanost na pravno mnenje sodišča - spor polne jurisdikcije
Sodišče je že v citirani sodbi zavzelo stališče, da ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika.
Tožnica poučuje petje v Glasbeni šoli B. in če ne bi imela ustrezne smeri izobrazbe, ne samo da ne bi mogla napredovati, ampak tudi ne bi mogla zasedati svojega delovnega mesta.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica si ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja (niti) z odpravo izpodbijanega Obvestila, saj se v pravni položaj tožnice z izpodbijanim Obvestilom ne posega več, zato nima več pravnega interesa za ta upravni spor.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 16.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izobraževanje - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - pogoj PCT
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje mladoletnici tožnici dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT. Tožeča stranka si torej tudi ob morebitnem uspehu v tem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 7, 7/3, 19. ZOFVI člen 17, 92,104.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - pogoji za pristop - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - zasebna šola
Tožena stranka ni imela pravne podlage, da ne bi tožnici priznala praktičnih nastopov, ki so bili opravljeni v zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom po posebnih pedagoških načelih.
Tudi če Waldorfska glasbena šola opravlja program s pridobljeno javno veljavnostjo po posebnih pedagoških načelih, je zaradi tega še vedno možno preveriti, ali tožnica izpolnjuje pogoje o izobrazbi. Pogoje o izobrazbi se ugotavlja s priloženo dokumentacijo – diplomo, ki jo je tožnica tudi priložila.
V drugem odstavku 104. člena ZOFVI je sicer res določeno, da strokovnim delavcem v zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo programe za predšolske otroke, oziroma izobraževalne programe po posebnih pedagoških načelih, ni treba izpolnjevati takih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v drugih zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo javne veljavne programe. Vendar pa to še ne more biti razlog, da tožena stranka ne bi mogla ugotavljati, ali kandidat, ki poučuje v izobraževalnem programu po posebnih pedagoških načelih, izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu.
ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7. ZMat člen 56.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZVis člen 7, 66, 71. ZUS-1 člen 20. URS člen 57. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 2.
pravica do izobraževanja - oprostitev plačila stroškov - upravni akt - dopustnost upravnega spora - vezanost na tožbene navedbe
Sodišče je štelo, da je izpodbijana odločba posamični upravni akt, ki se lahko na podlagi 71. člena ZVis izpodbija v upravnem sporu, saj gre za akt, s katerim je organ dejansko odločal o pravici posameznika do izobraževanja. Odločba o (ne)oprostitev plačila stroškov za dokončanje študija dejansko lahko pomeni odločitev o tem ali bo posameznik lahko dokončal izobraževanje ali ne.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka odločila, da se tožnika ne oprosti plačila dokončanja študija, ker tožnik k svoji vlogi ni priložil nobenih dokazil, s katerimi bi izkazoval zatrjevano dejansko stanje in ker iz točke 4 Navodil za izvajanje cenika fakultete A. za leto 2020/2021 izhaja, da olajšava pri plačilu med drugim ni možna pri šolninah in za plačilo sklepa o dokončanju študija. Tožnik ni konkretizirano nasprotoval presoji tožene stranke, da ni izkazal, da ne more plačati stroškov dokončanja študija, v zvezi s tem pa tudi k tožbi ni priložil nobenih dokazil.
solidarnost - dodatek - študent - javno veljavni študijski program - stalno prebivališče
Javnoveljaven študijski program je pravni pojem, ki je določno opredeljen z določbami ZVis. Njegovega pomena posledično ni mogoče širiti z navajanjem pravnih posledic, ki jih ima lahko študij v tujini v slovenskem pravnem redu.