štipendiranje - javni razpis - druga javnopravna stvar
Pravilnik je podzakonski predpis, medtem, ko Javni razpis ni niti podzakonski predpis. Javni razpis je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v Javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se je tožena stranka glede uporabe postopkovnih pravil napačno sklicevala na Pravilnik kot podzakonski predpis, kot tudi na Javni razpis in te določbe tudi ne omogočajo toženi stranki, da bi prijavo zavrgla zato, ker je vložena na napačnem obrazcu, kot seveda tudi napačno uporabila določila ZUP.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11. URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izpodbijani akt ni upravni akt - oblastno ravnanje - zavrženje tožbe
Iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi izpodbijani 11. člen Odloka o načinu izpolnitve pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 imel naravo posamičnega akta. Tožnik sam navaja, da naj bi navedena določba prepovedala obiskovanje pouka vsem učencem, ki ne nosijo maske.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi je bilo naslovljeno na vse dijake, brez predvidenih pravnih posledic njegove kršitve in opredelitve s tem povezanega nadzora. Že navedeno zadošča za sklep, da drugotožena stranka tožniku ni naložila nobene javnopravne obveznosti.
inšpekcijski postopek - otrok s posebnimi potrebami - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - stranka v inšpekcijskem postopku
Očetu mladoletnega otroka, ki je tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist.
URS člen 157, 157/2, 160. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - dejavnost vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Izpodbijanega odloka kljub očitkom prizadetosti tožnice ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ga ni moč opredeliti kot posamičnega akta oz. tudi ne kot akta organa, izdanega v obliki predpisa, saj ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani Odlok predstavlja tako splošen in abstrakten pravni akt, za presojo njegove ne/zakonitosti pa ni pristojno Upravno, temveč Ustavno sodišče RS.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZVrt, ki so podrejene ciljem vzgoje, varstva in prehrane otrok, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - visoko šolstvo - javno veljavni študijski program - visokošolski strokovni študijski program
Javna veljavnost študijskega programa je definirana v ZVis. Ta v četrtem odstavku 32. člena določa, da z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni. Pod pogoji, določenimi v osmem in devetem odstavku istega člena, so javnoveljavni tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije ali drugih državah, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona (t.j. mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji), če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobrazbe ter javnoveljavni naslov in jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije.
sprejem otroka v vrtec - kriteriji za sprejem otroka v vrtec - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - začasna odredba - pravni interes
Iz relevantnih določil zakona o vrtcih po presoji sodišča jasno izhaja, da se s tem zakonom zagotavlja pravica do sprejema otroka v vrtec, ne pa tudi pravica do vključitve otroka v posamezno (točno določeno) enoto vrtca – določil, ki bi podeljevala takšno pravico, ZVrt namreč ne vsebuje.
visoko šolstvo - končanje študija po starem študijskem programu - sprememba študijskega programa - avtonomija univerze
Pri odločanju o tem, ali je želja doktoranda skladna s primerljivimi kompetencami določenega oddelka visokošolske ustanove, gre za strokovno odločanje, v katerega sodišče ne more posegati. K temu je treba dodati še to, da je po prvem odstavku 58. člena Ustave Republike Slovenije državna univerza avtonomna.
Pravno podlago za odločanje v tej zadevi predstavljajo Merila za prehode med študijskimi programi, sicer pa je bilo že v sami prijavi za vpis za študijsko leto 2017/2018 navedeno, da se v študijski program po Merilih za prehode (2. ali 3. letnik) lahko vpiše študent sorodnega študijskega programa 3. stopnje, če ima med drugim izpolnjen tudi pogoj, da študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc, kot doktorski študijski program, v katerega študent prehaja. Ker ta pogoj ni izpolnjen, je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku dopustila le vpis v 1. letnik, saj bi sicer ravnala v nasprotju z Merili.
Pri razmerju med študentom in izobraževalnim zavodom gre za upravno in ne za civilno razmerje.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - avtonomija univerze - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe
Sodno varstvo v upravnem sporu, ko gre za izvolitev v pedagoški naziv visokošolskih učiteljev, je namenjeno varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. Tudi vprašanje vsebine obsega utemeljitve odločitve je izraz avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi RS odtegnjena. Univerza je obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne more in ne sme posegati.
V zvezi z navedbami tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da mora biti sodno varstvo v skladu s citiranimi odločbami Ustavnega sodišča učinkovito, sodišče pojasnjuje, da je tudi v primerih izvolitve v naziv univerzitetnih profesorjev, za kar gre tudi v tem primeru, sodno varstvo učinkovito, saj sodišče v takih primerih presoja pravilnost izvedenega postopka, vključno s presojo, ali je izpodbijana odločba v zadostni meri obrazložena. V strokovno presojo univerzitetnih organov pa sodišče ne more posegati, ker bi sicer poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze. Sodišče zato v tem postopku ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev sodnega izvedenca, ker bi s tem preverjalo pravilnost strokovne odločitve univerzitetnih organov, s tem pa bi zopet poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze.
ZVis člen 49. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5. URS člen 58.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku - avtonomija univerze
V opisani strukturi in vsebini obrazložitve odločitve s strani obeh organov sodišče ne vidi nobenih znakov arbitrarnega ali drugače šikaniranega načina izvajanja dokazne ocene ali da bi bila obrazložitev očitno nerazumna, in da bi bilo kršeno določilo 25. člena Meril v tem smislu, da odločitev ne bi bila zadosti obrazložena oziroma podprta z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku; dalj od tega pa sodišče v upravnem sporu o zakonitosti obrazložitve akta o (ne)izvolitvi ne gre. Zato je izpodbijani akt z vidika potrebne vsebine obrazložitve tudi glede na stališča Upravnega sodišča v prvotnem postopku zakonit in pravilen. Preostalo oziroma bolj natančno, kar poskuša uveljavljati tožnik v upravnem sporu, pa ni predmet sodniške presoje zaradi avtonomije državne univerze.
javni razpis - občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - točkovanje dosežkov - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev
Niti iz Pravilnika, objavljenega Javnega razpisa ali točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti. V obravnavani zadevi bi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij, vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni.
ZVPI člen 2, 6. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - mnenje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje, ki ga izda ENIC-NARIC center v postopku vrednotenja izobraževanja, ni upravni akt, s katerim bi navedeni center odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Mnenje je zgolj informativno-svetovalne narave.
vpis na fakulteto - doktorat znanosti - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ roka za dopolnitev vloge ne bi smel obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi. Rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, saj ga je možno na prošnjo stranke tudi podaljšati.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - merila za izvolitev v naziv
Zakonodajalec je predpisal, da je v naziv redni profesor „lahko“ izvoljen, kdor ima „doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti“, kar so materialno-pravni pogoji.
dostop do informacij javnega značaja - prepoved razvrščanja šol - matura
Če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu organu, od njega ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oziroma da mu tak dokument posreduje.
ZMat v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele na podlagi določenih računalniških operacij s pomočjo strokovne pomoči informatika, kar je trajalo dlje časa.
Če tožeča stranka nekega dokumenta ne sme kreirati, potem ga ne sme kreirati niti na zahtevo prosilca, ki bi od nje to terjal po določilih ZDIJZ.
ZUOPP-1 člen 17, 33. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 52, 52/2. ZOsn člen 75.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - največja korist otroka - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - status - zmotna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec očitno ni predpisal, da mora biti zahteva dana pred dokončanjem osnovnošolskih obveznosti in po naravi stvari izpolnitev pogoja, da se otrok ni vključil v program srednješolskega izobraževanja, lahko nastopi tudi po dokončanju osnovnošolske obveznosti, poleg tega pa lahko po dokončanju osnovnošolske obveznosti pride do spremembe potreb pri otroku. To pomeni, da tožena stranka ni imela podlage, da je zahtevo zavrnila z argumentom o prepozno vloženi zahtevi, ampak bi morala zahtevo obravnavati po vsebini s strokovnega vidika, ob upoštevanju mnenja Komisije, in sicer, ali je v največjo otrokovo korist predlog staršev tudi upoštevajoč zatrjevane spremenjene potrebe in interesa otroka ter njegovih staršev.
starševska skrb - osnovno in srednje šolstvo - prešolanje učenca na drugo šolo - sporazum staršev
Drži sicer, da se v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena DZ morajo starši sporazumeti tudi o tem, kje se otrok redno šola, in da je navedeno predmet sporazuma obeh staršev. Pri tem je glavni namen starševske pravice zavarovati konkretno korist posameznega otroka, ki je največje vodilo ter lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 151. člena DZ, ki določa, da izvajata starševsko skrb oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Vendar pa bi v primeru, v kolikor starši takšnega soglasja ne dosežejo, oziroma, če bi vsak starš želel šolati otroka na drugi osnovni šoli, in se drugi od staršev s tem ne bi strinjal, kot je to bilo v obravnavani zadevi, lahko prišlo do nevzdržne situacije, ko se otrok, ki se mora redno šolati v osnovni šoli, sploh ne bi šolal, ker starša o tem ne bi dosegla soglasja.
Ker Sklep o pripojitvi ni upravni akt, tožečima strankama ni zagotovljeno niti sodno varstvo po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, iz katerega je razvidno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.
Odloka občine, ki urejata ustanovitev individualno določenih pravnih oseb nista splošna, ampak posamična akta, zaradi česar je zoper njiju sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Da pa lahko določena oseba (pravna ali fizična) izpodbija zakonitost aktov iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 1. člena ZUS-1, torej mora izpodbijani akt neposredno posegati v njene pravice oziroma pravne koristi. Tožeči stranki po presoji sodišča nista izkazali pravnega interesa za vložitev tožbe zoper Odlok.
Upravičene razloge za naknadni vpis v študijski program določi pristojni organ visokošolskega zavoda, ki mu daje zakon po presoji sodišča pooblastilo, da v vsakem primeru posebej presodi, ali so okoliščine, s katerimi kandidat utemeljuje zamudo pri vpisu, po svoji naravi takšne, da upravičujejo naknadni vpis, ki predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se vpis izvede v rednem roku. Presoditi mora tudi, ali predloženi dokazi potrjujejo obstoj zatrjevanih okoliščin.
javni razpisi - razpisni pogoj - dodelitev štipendije - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Upravni organ, ki je po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.
visoko šolstvo - dokončanje študija - podaljšanje roka za dokončanje študija - pogoji za odobritev
Komisijo za študijsko področje je tožnikovi prošnji s sklepom z dne 26. 9. 2016 ugodila, in ji dovolila dokončanje študija po več kot dveletni prekinitvi. V skladu s Študijskim redom je možno za isti študijski program vlogi ugoditi samo enkrat in ker je bilo vlogi s sklepom z dne 26. 9. 2016 enkrat že ugodeno, prvostopenjski organ ni mogel ravnati drugače, kot da je z izpodbijanim sklepom drugo prošnjo zavrnil. V sklepu z dne 26. 9. 2016 je bila tožnica tudi izrecno opozorjena na to, da je možno podaljšanje študija po več kot dveletni prekinitvi samo enkrat v času študija.
Niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista povzela tožničinih zdravstvenih težav, ki jih je navajala v prošnji za dokončanje študija, in da niti en niti drug organ nista izrecno navedla, da te navedbe ne morejo vplivajo na drugačno odločitev, saj drugi prošnji za dokončanje študija glede na določila Študijskega reda ni mogoče ugotoviti. V tem smislu je obrazložitev obeh sklepov res pomanjkljiva, vendar pa še vedno ni v tolikšni meri pomanjkljiva, da bi ju bilo potrebno odpraviti, kajti tudi če bi se organa opredelila do tožničinih navedb v prošnji, odločitev ne bi mogla biti drugačna.